- iz jezikoslovja slovnično število, ki označuje eno osebo, stvar, enoto
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ
ednína edníne samostalnik ženskega spola [ednína]
SSKJ²
fótorobót -a m (ọ̑-ọ̑)
slika iskane osebe, navadno prestopnika, narejena po opisih, pričevanjih: policija je objavila fotorobot napadalca
slika iskane osebe, navadno prestopnika, narejena po opisih, pričevanjih: policija je objavila fotorobot napadalca
SSKJ²
iskálnik -a m (ȃ)
1. rač. spletna stran ali polje na spletni strani za iskanje informacij, spletnih strani: zmogljiv iskalnik omogoča obiskovalcem iskanje informacij po različnih kriterijih; vpisati besedo v iskalnik / internetni, spletni iskalnik
2. rač. program, ki na internetu, računalniku najde iskane informacije, podatke: datotečni iskalnik; namestitev iskalnika na računalniško namizje
3. teh. priprava za iskanje, ugotavljanje česa: iskati kable z elektromagnetnim iskalnikom
♦ fot. iskalo
1. rač. spletna stran ali polje na spletni strani za iskanje informacij, spletnih strani: zmogljiv iskalnik omogoča obiskovalcem iskanje informacij po različnih kriterijih; vpisati besedo v iskalnik / internetni, spletni iskalnik
2. rač. program, ki na internetu, računalniku najde iskane informacije, podatke: datotečni iskalnik; namestitev iskalnika na računalniško namizje
3. teh. priprava za iskanje, ugotavljanje česa: iskati kable z elektromagnetnim iskalnikom
♦ fot. iskalo
SSKJ²
iskáti íščem nedov., íščite in iščíte (á í)
1. prizadevati si priti do česa
a) izgubljenega, manjkajočega: izgubil je denarnico in jo je ves dan iskal; ključ je iskal po vseh predalih; vso listnico je prebrskal in iskal račun, pa ga ni našel / iskati drobiž po žepih
b) odsotnega: ne vem več, kje naj ga iščem; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno / povejte, da se kmalu vrnem, če bi me kdo iskal spraševal po meni / klicali in iskali so dekle po vsej hiši
2. s širokim pomenskim obsegom prizadevati si doseči kaj, priti do česa
a) če osebek tega nima: iskati delo, službo, stanovanje; iskati moža, ženina / iskati gobe, maline; iskati vodo; iskati zlato / iskati dovoljenje, nasvet; publ. iskati zdravniško pomoč iti k zdravniku; pren. iskati pravico, srečo
b) če osebku to še ni znano: iščejo ustreznejše metode; iskati drugačen, hitrejši način dela / iskati izhod iz težavnega položaja; vzroke za neuspeh bo treba iskati drugje / iskal je primerno besedo, pa je ni našel / krivca še iščejo; povzročitelja bolezni še niso odkrili, ga še iščejo
3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je
a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: svojce ponesrečenca so iskali po časopisih in po radiu / dolgo so iskali pravo pot / pobegle zapornike še iščejo; pren., knjiž. njegova misel jo je iskala
b) z gledanjem: stal je pri oknu in jo iskal med množico; ozira se okrog, kot bi koga iskala / iskati na zemljevidu, v slovarju
c) s tipanjem: v temi je iskal posteljo; zdravnik je dolgo iskal bolnikovo žilo / knjiž. njuni roki sta se iskali
4. navadno z glagolskim samostalnikom želeti, hoteti, pričakovati: iskati pomoč, sočutje, tolažbo pri kom / ekspr.: vedno išče prepir; kar išče, da bi se sprl
5. v namenilniku, v zvezi s hoditi, iti izraža nakup, prevzem: kosilo hodijo iskat v menzo; šel je iskat kruh / greva skupaj v kino, pridi me iskat pridi pome
● ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; slabš. kaj spet iščeš tu? zakaj si prišel; kakšne namene imaš; ekspr. tu nimaš več kaj iskati pojdi; nisi zaželen; išče koristi želi jih imeti; ekspr. sreča te išče ne zamudi priložnosti, ki ti prinaša korist, uspeh; knjiž. otroci iščejo materi v obraz, kje je oče ji skušajo razbrati z obraza; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor išče, najde
1. prizadevati si priti do česa
a) izgubljenega, manjkajočega: izgubil je denarnico in jo je ves dan iskal; ključ je iskal po vseh predalih; vso listnico je prebrskal in iskal račun, pa ga ni našel / iskati drobiž po žepih
b) odsotnega: ne vem več, kje naj ga iščem; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno / povejte, da se kmalu vrnem, če bi me kdo iskal spraševal po meni / klicali in iskali so dekle po vsej hiši
2. s širokim pomenskim obsegom prizadevati si doseči kaj, priti do česa
a) če osebek tega nima: iskati delo, službo, stanovanje; iskati moža, ženina / iskati gobe, maline; iskati vodo; iskati zlato / iskati dovoljenje, nasvet; publ. iskati zdravniško pomoč iti k zdravniku; pren. iskati pravico, srečo
b) če osebku to še ni znano: iščejo ustreznejše metode; iskati drugačen, hitrejši način dela / iskati izhod iz težavnega položaja; vzroke za neuspeh bo treba iskati drugje / iskal je primerno besedo, pa je ni našel / krivca še iščejo; povzročitelja bolezni še niso odkrili, ga še iščejo
3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je
a) s povpraševanjem, poizvedovanjem: svojce ponesrečenca so iskali po časopisih in po radiu / dolgo so iskali pravo pot / pobegle zapornike še iščejo; pren., knjiž. njegova misel jo je iskala
b) z gledanjem: stal je pri oknu in jo iskal med množico; ozira se okrog, kot bi koga iskala / iskati na zemljevidu, v slovarju
c) s tipanjem: v temi je iskal posteljo; zdravnik je dolgo iskal bolnikovo žilo / knjiž. njuni roki sta se iskali
4. navadno z glagolskim samostalnikom želeti, hoteti, pričakovati: iskati pomoč, sočutje, tolažbo pri kom / ekspr.: vedno išče prepir; kar išče, da bi se sprl
5. v namenilniku, v zvezi s hoditi, iti izraža nakup, prevzem: kosilo hodijo iskat v menzo; šel je iskat kruh / greva skupaj v kino, pridi me iskat pridi pome
● ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; slabš. kaj spet iščeš tu? zakaj si prišel; kakšne namene imaš; ekspr. tu nimaš več kaj iskati pojdi; nisi zaželen; išče koristi želi jih imeti; ekspr. sreča te išče ne zamudi priložnosti, ki ti prinaša korist, uspeh; knjiž. otroci iščejo materi v obraz, kje je oče ji skušajo razbrati z obraza; ekspr. to je gospodar, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati je zelo dober, izreden; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor išče, najde
- iskáti se knjiž.
prizadevati si spoznati svoje bistvo: vse življenje se je iskal, pa se ni našel / pisatelj se vsebinsko še išče
- iskáje :
otroci so se, kostanj iskaje, razkropili po gozdu
- iščóč -a -e:
nekaj časa je molčal, iščoč primernih besed
- iskán -a -o
1. deležnik od iskati: končno je zagledala iskanega otroka; našli so dolgo iskane listine
2. publ. po katerem je veliko povpraševanje: zelo iskani proizvodi; to so trenutno najbolj iskane cigarete; ljudje teh poklicev so precej iskana delovna sila; blago te barve je letos zelo iskano
3. knjiž. nenaraven, izumetničen: njegov besedni izraz je precej iskan / ekspr. iskana aktualnost jemlje romanu vrednost
Celotno geslo
Vezljivostni G
izobraževáti -újem nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj načrtno strokovno usposabljati koga
/Z majhno plačo/ je izobraževal otroke.
/Z majhno plačo/ je izobraževal otroke.
2.
kdo/kaj načrtno usposabljati koga/kaj za/v kaj
/Prostovoljno/ je izšolal otroke v iskane strokovnjake.
/Prostovoljno/ je izšolal otroke v iskane strokovnjake.
3.
kdo izpopolnjevati kaj
/Z veliko vaje/ je /precej uspešno/ izobraževala svoj posluh in glas.
/Z veliko vaje/ je /precej uspešno/ izobraževala svoj posluh in glas.
Celotno geslo
Vezljivostni G
izšólati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj uspešno strokovno usposobiti koga
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke.
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke.
2.
kdo/kaj uspešno usposobiti koga/kaj za/v kaj
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke v iskane strokovnjake.
/Z majhno plačo/ je izšolal otroke v iskane strokovnjake.
3.
kdo napraviti kaj bolj sposobno
/Z veliko vaje/ je /precej uspešno/ izšolala svoj posluh in glas.
/Z veliko vaje/ je /precej uspešno/ izšolala svoj posluh in glas.
SSKJ²
konkordánca -e ž (ȃ)
1. knjiž. skladnost, ujemanje: konkordanca interesov posameznika in družbe; konkordanca mnenj
2. nav. mn., biblio. seznam po abecedi razvrščenih besed, pojmov z navedbo vseh mest, ki se nanašajo nanje: analiza na osnovi konkordanc / biblične konkordance
3. jezikosl. prikaz iskane besede ali besedne zveze v sobesedilu v korpusu: analiza, obdelava, pregled, urejanje konkordanc; izpis, niz konkordanc
♦ geol. vzporednost skladov; tisk. merska enota v tiskarstvu, okrog 18 mm
1. knjiž. skladnost, ujemanje: konkordanca interesov posameznika in družbe; konkordanca mnenj
2. nav. mn., biblio. seznam po abecedi razvrščenih besed, pojmov z navedbo vseh mest, ki se nanašajo nanje: analiza na osnovi konkordanc / biblične konkordance
3. jezikosl. prikaz iskane besede ali besedne zveze v sobesedilu v korpusu: analiza, obdelava, pregled, urejanje konkordanc; izpis, niz konkordanc
♦ geol. vzporednost skladov; tisk. merska enota v tiskarstvu, okrog 18 mm
Celotno geslo
Vezljivostni G
lansírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, usmeriti koga/kaj z določenim namenom/ciljem
Nov izdelek so /v manjših poskusnih serijah/ skušali lansirati (na vse malo večje trge po državi).
Nov izdelek so /v manjših poskusnih serijah/ skušali lansirati (na vse malo večje trge po državi).
Betonske konst.
Celotno geslo
eSSKJ
namízje namízja samostalnik srednjega spola [namízje]
ETIMOLOGIJA: iz na mizi
- izhodiščna delovna površina na zaslonu z osnovnimi elementi za upravljanje računalnika, elektronske naprave
ETIMOLOGIJA: iz na mizi
Pravo
Smučanje
Celotno geslo
eSSKJ
smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək]
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: ↑smrkati
- 1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih
- 2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: ↑smrkati
Celotno geslo
Frazemi
Število zadetkov: 14
Dostopnost