Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Pomensko razmerje med glagoloma »operirati« in »zdraviti«

S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?

Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.

Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.

Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.

Jezikovna
Pravopisna pravila – katera je zadnja različica?

Katera je najnovejša verzija pravopisnih pravil?

Jezikovna
Pridevnik iz barve kart »karo« ...

Kateri pridevnik je pravilen pri imenovanju kart v barvi karo?

karo kralj ali karov kralj ali karin kralj

Jezikovna
Raba predlogov »v« in »na« ob samostalniku »glasovanje«

Zanima me raba predlogov v in na ob samostalniku glasovanje (če pustimo vnemar druge predložne možnosti). S kolegi se namreč mnenjsko nekoliko razhajamo glede tele rabe: – dati na glasovanje > se strinjamo – v/na glasovanju je naš predlog dobil dovolj podpore – že v/na prvem glasovanju smo potrdili vse točke

Jezikovna
»Shrinkflation« in »skimpflation« po slovensko

Angleška beseda shrinkflation se ponekod prevaja kot skrčflacija. Podoben pojem je skimpflation, za katerega še nisem zasledila slovenske ustreznice. Kaj pravite na škrtflacija?

V prvem primeru vam trgovci za isto ceno prodajo manj izdelka. Količina se je skrčila, zato skrčflacija. V drugem primeru se dražje sestavine zamenjujejo s cenejšimi. Torej varčujejo, skoparijo ali po domače škrtarijo. To bi se lahko imenovalo škrtflacija.

Ne en ne drug slovenski izraz mi nista všeč, ampak skimpflacija se mi zdi še slabša izbira.

Jezikovna
Slovenjenje izrazov »jacuzzi«, »joker«, »jumbo«

Kateri zapis ima prednost: džakuzi ali jacuzzi, džoker ali joker, džambo ali jumbo?

Jezikovna
Ujemanje v stavku z neštevnim osebkom: »Sneg je padavina«

Katera definicija snega je pravilna? Sneg so padavine v obliki snežink. ALI Sneg je padavina v obliki snežink.

V SSKJ piše, da se samostalnik padavina navadno uporablja v množini, tudi v pomenski razlagi besede sneg v SSKJ je ta samostalnik uporabljen v množini. V Geografskem terminološkem slovarju je geslo padavina (v ednini) in v sestavku so podpomenke sneg, dež, sodra, toča.

Jezikovna
Variante in besedilne uresničitve frazemov: »razbijati si glavo« in »razbijati si glave«

Brskala sem po SSKJ2 in pri geslu razbijati našla primer strokovnjaki se že dolgo razbijajo glave s tem problemom. Mislim, da bi moralo pisati razbijati si glavo (v ednini) – kot v frazeološkem slovarju. Lahko to v SSKJ2 popravite?

Jezikovna
Zapis poimenovanja za merilnik upornosti

Kateri zapis je pravopisno najprimernejši pri poimenovanju za napravo, ki meri upornost: ohmmeter, ohm meter, Ω-meter?

Jezikovna
Zapis z »lj«: »Ljubljana« ali »Lublana«?

Ni zelo akutno, bolj zgodovinsko in iz radovednosti: kdaj in zlasti zakaj se je začela namesto "kranjske" oblike besed kot Lublana in lubezen pa tudi Kran, Krana uporabljati oblika z j oziroma lj, torej Ljubljana, ljubezen, Kranj, Kranja? Je bila za to reč res kakšna nuja ali pač zgolj kaprica kakšnega jezikoslovca, morda utemeljena v romantičnem zanosu kakšne sorte pan/jugo-slovanstva? Je kakšna možnost, da bi se kdaj vrnili k naravni govorici?

Jezikovna
Ali je glagol »dati« nepolnopomenski?

Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...

Jezikovna
Ali obstaja beseda »terarist«? (iz besede terarij)

Ali obstaja beseda za osebo, ki v terariju goji živali? Terarist?

Jezikovna
Ali obstaja nedovršna oblika glagola »opomoči«?

Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?

Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).

Jezikovna
Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?

Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.

Jezikovna
Besednovrstna uvrstitev besed »malo« in »veliko«

Zakaj so besede, kot sta malo in veliko, prislovi in ne nedoločni števniki?

Jezikovna
Človek, ki stremi po bogastvu, je ...?

Kako se imenuje stremljenje po bogatenju (bogastvu)? Kako se reče takšnemu človeku?

Jezikovna
»Črni led«: poledica ali žled?

Pozdravljeni, ali drži, da je slovenski izraz za črni led (ki te dni povzroča težave v Nemčiji) žled? Hvala.

Jezikovna
Dva pomena pridevnika stanja in dve obliki: »zoren« ali »zorjen«

Glede na zbiranje podatkov bi rekel, da je zorenje ustrezen in edini pravilen termin za sam proces. Npr.: zorenje vina, zorenje sira, zorenje mesnin, zorenje salam. Po tej analogiji bi bili izdelki: zoreno vino, zoreni siri, zorene salame.

Ker pa sem na vašem portalu dobil tudi drugo pojasnilo, da obstaja zorjeno vino, se sedaj sprašujem, če je pa morda končni izdelek vendarle zorjen in ne zoren. Npr.: zorjeno vino, zorjeni siri, zorjene klobase.

Ali sem že kar zgoraj prišel do pravih zaključkov, da obstaja proces zorenja in da so izdelki, ki so šli skozi ta proces, zorjeni?  Bi mi znali na kratko pojasniti pravilno rabo termina zorjen in zoren?

zorênje -a s (é) glagolnik od zoreti: zorenje grozdja; čas zorenja / zorenje uskladiščenega sadja / zorenje mesa, sira, vina / biološko, čustveno, duševno, spolno zorenje mladostnika; zorenje osebnosti / leta režiserjevega zorenja

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus 1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu 2. kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique Celotno geslo eSSKJ Kliknite, če želite geslo skopirati v odložišče barrique glej barík

Jezikovna
»Dvojna dovršnost« glagola: »... do konca natiskanja ...«

Pred kratkim sem zasledil zanimivo rabo dovršnega glagolnika glagola natisniti v rodilniški obliki:

"do konca natiskanja"

Osebno se mi zdi, da je ta raba napačna, saj ta dovršni glagol že predvideva zaključitev dejanja. Kakšno je mnenje strokovnjakov?

Jezikovna
Gasilski ali gasilni dom?

Kakšna je pravilna raba gasilni oz gasilski dom?

Število zadetkov: 359