Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
razgledováti se -újem se nedov. (á ȗ)
1. gledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: pogosto sva se ustavila in se razgledovala; z vrha smo se dolgo razgledovali; razgledoval se je, kam bi postavil kip / razgledovati se po okolici; pren., ekspr. pogosto se je razgledoval po svojem življenju
2. prilagajati se gledanju v neugodnih okoliščinah: ko so ugasnile luči, so se nekaj časa razgledovali
3. z opazovanjem, proučevanjem seznanjati se s čim, spoznavati kaj: v mladosti se je veliko razgledoval po svetu / razgledovati se po sodobni umetnosti, zgodovini
4. iskati, ogledovati se: ko je prišel od vojakov, se je razgledoval po primerni službi / čas je, da se začneš razgledovati za ženo
● 
ekspr. nad ravnino se razgleduje grad je, stoji; ekspr. hiša se razgleduje po poljih iz nje, od nje je razgled po poljih
    razgledujóč se -a -e:
    razgledujoč se po dolini, je zagledal čredo gamsov
SSKJ²
ríti ríjem nedov., ríl in rìl (í ȋ)
1. delati rove, jarke, jame z rilcem, gobcem: krt rije; prašiči rijejo po blatu
// delati rove, jarke, jame s čim sploh: otroci rijejo po pesku; z rokami so rili po zemlji in iskali krompir / bagra rijeta po močvirju / ekspr.: s prstom je ril po nosu; rije si po laseh in razmišlja
2. ekspr. s težavo premikati se skozi kaj ozkega, ovirajočega: vso noč so rili skozi visok sneg; riti med grmovjem; riti se skozi množico / kaj se pa riješ gneteš, prerivaš / zvončki že rijejo iz zemlje
3. ekspr. prizadevno iskati, stikati za čim: kar rijte po cunjah, saj ne boste ničesar našli; ril je po statistikah, da bi poiskal potrebne podatke; pren. kar naprej rije po spominih
4. ekspr., navadno s prislovnim določilom težko živeti, prebijati se: komaj rijemo, tako visoke so cene; težko so rili s tako plačo
5. nar. zahodno puliti, ruvati: ženske so rile korenje, repo
● 
ekspr. velika skrb rije po njem ga vznemirja, muči; ekspr. vse življenje rije po knjigah študira; ekspr. pet let je ril pod zemljo in kopal premog bil rudar
    rijóč -a -e:
    prašiči so si rijoč po blatu iskali hrano
SSKJ²
slalomírati -am nedov. (ȋ)
1. pog. vijugajoče smučati po strmini med gosto postavljenimi vratci: ker sta odstopili že dve tekmovalki, je slalomirala precej bolj pazljivo
// ekspr. vijugajoče voziti, hoditi zaradi ovir: skuterji slalomirajo med kolonami avtomobilov; slalomirati med pešci / slalomirati po cesti
2. pog. iskati ustrezne rešitve med različnimi interesi, zahtevami: uspešno slalomira med službo in družino / diplomatsko slalomirati
SSKJ²
stíkanje2 tudi iztíkanje -a s (ȋ)
glagolnik od stikati, iskati: stikanje po predalih; stikanje za ptičjimi gnezdi; stikanje za ubežniki / stikanje za človeškimi napakami
SSKJ²
stíkati2 -am tudi iztíkati -am nedov. (ȋnav. ekspr.
1. s pregledovanjem si prizadevati priti do česa, navadno skrivoma: otroci radi stikajo (po podstrešju); stikati po kovčku, omari; stikal je po predalih, da bi našel denar; kaj stikaš v sobi / po vsej hiši so stikali za njim ga iskali
2. prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: stikati za delom, službo, stanovanjem / ptice stikajo za hrano / stikati po arhivu za listinami prizadevati si jih odkriti; stikati za tiskovnimi napakami; stikati za skrivnostmi
3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je: policisti stikajo po vasi za ukradenimi stvarmi; pogosto stikajo okoli njegove hiše
● 
ekspr. stika po njegovi preteklosti skuša odkriti v njej zlasti kaj negativnega; ekspr. žena kar naprej stika za njim skuša ugotoviti, kje je, kaj dela
    stikáje tudi iztikáje:
    stikaje po podstrešju, je našel marsikaj zanimivega
    stikajóč tudi iztikajóč -a -e:
    stikajoči otroci
SSKJ²
stikováti2 -újem tudi iztikováti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. stikati2, iskati: stikovati po predalih / stikovati za hrano
SSKJ²
štefnjáti -ám nedov. (á ȃ)
nižje pog. stikati2, iskati: bil je jezen, ko je videl, da so mu štefnjali po kovčku / ljudje so štefnjali po razstavljenih izdelkih, kupil pa ni nihče ničesar
SSKJ²
vláka -e ž (á)
1. star. vlečenje: mula je bila vajena nošnje, ne pa vlake / pomagati pri vlaki brananju
2. gozd. žlebasta vdolbina v tleh za spravljanje lesa do gozdne ceste, skladišča: po vlakah so spravili hlode k cesti
3. lov. sled, ki se naredi z vlečenjem uplenjene živali po tleh, da se pes po njej uči iskati obstreljeno žival: spustiti psa na začetku vlake
4. nar. več skupaj zvezanih vej, na katerih se z vlečenjem spravlja zlasti seno v dolino: vpregel se je v veliko vlako sena in jo zvlekel k svislim / povezati veje v vlako
Število zadetkov: 248