Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vorenc

Zadetki iskanja

Vorenc
iz predp. prim. iz hajan, iz hod, iz mej, iz pod, iz pred, iz sopariti se, iz vprašati ipd.
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: iz predl., caelare, [dobſti] is dlêtam
Vorenc
iz1 predl., F280, bryton, pytje, is jezhmena; coena cymica, vezherja is ſozhivja; de, od, iṡ, po; e, iṡ, od; ex, is, od; ex lignis imputribilibus, is naſtroſhliviga lejſsá [poznejši pripis neznane roke]; metallicus, -a, -um, is rude; obsolescere, is navade priti, oſtareiti, preiti; oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardenîe is uſt; panis ex acimis, is tropyn krúh; rosaceus, -a, -um, is róṡh ſturjen; transmontanus, -a, -um, is prég gorrè
Vorenc
iz2 predl., agreste, is pula; conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; pes, -dis, tudi ena is glave úṡh; rure redire, is pula naṡai priti; rutatus, -a, -um, is ruhtizo obèsan, namaṡan; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; vinum defaecare, elutrire, vinu is droṡhy odtozhiti; prim. z 
Vorenc
iz'hajanje (iz hajanje, izhajanje) s, F8, descensus uteri, maternize doli iṡhajanîe; oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni is hod, ſonza is hajanîe; ortus, -us, is hajanîe, rojenîe; ortus solis, ſonza is hajanîe; prolapsus uteri, maternize vun is'hajanîe; solis ortus, ſonza is' hajanîe; strangulatus uteri, tú gori maternize is'hajanîe; suffocatio uteri, tú gori is'hajanîe maternize
Vorenc
iz hajan del., ortus, -a, -um, rojen, iṡraſten, is hajan
Vorenc
iz hajati (izhajati) nedov., F7, egerminare, iṡhajati, ṡelenîe pognati, vunkai ṡelenîe gnati; exoriri, iṡhajati, vun poiti, vun ſe boſti inu raſti; oboriri, vun ṡraſti, ſe uṡdigniti, is hajati, ſe perkasati; oriri, iṡyti, is hajati, ſe uṡdigniti, ſem gori priti; procedere, is hajati, oholu naprei ſtopati, naprei hoditi; prodire, vunkai ſtopiti, inu ſe puſtiti viditi, vun iṡyti, is hajati; suboriri, is hajati, vunkai gnati, ṡazheti raſti inu vun pahati
Vorenc
iz hod (iz'hod) m, F8, ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga ṡahoda; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; egreſsus, -us, vun hojenîe, is'hod; exortus, -us, is hod; oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni is hod, ſonza is hajanîe; origo, ṡazhetek, ṡvierek, roiſtvú, is hod; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; vulturnus, -ni, véter od ſonzhniga is'hoda
Vorenc
iz iskovati nedov., persectari, s'fliſſom is yṡkovati, ſe po eni rizhi mozhnu puliti, trahtati, reṡmiſhlovati
Vorenc
iz mej predl., F3, ephot, en gvant is mei teh maſhnih; triumvir, -ri, eden is mei teh tréh oblaſtnikou v'Rimi; uter, utra, utrum, kateri is dveih, kateri is mei dveih
Vorenc
iz pod predl., submontaneus, -a, -um, podgorni, is pod gorre
Vorenc
iz pred predl., evanescere, ṡginiti, iṡ pred ozhy ṡginiti
Vorenc
iz prek predl., F2, transmarinus, -a, -um, is prég morjá, zhes murje ſem perneſſen; transmontanus, -a, -um, is prég gorrè
Vorenc
iz sopariti se dov., exhalare, ſe ṡkaditi, ſe is ſopariti, en puh dati
Vorenc
iz vprašati dov., exquirere, is vpraſhati, s'yṡkati
Vorenc
žinje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, origanum, shinje Scopoli [459: Origanum. Carniol. Dobra miſſu, shinie, volia; v seznamu Nom. Carn. ni tega imena. Scopolijevo rastlinsko ime shinie je predvsem pomembno zato, ker razkriva doslej neznano dejstvo, namreč, da je Scopoli poznal in uporabljal preurejeno drugo izdajo štirijezičnega Megiserjevega slovarja iz l. 1744, kjer so celovški prireditelji slovarja zapisali na listu Aaa4a: Wohlgemuth. Origanum. Dobra miſſu, shinje, volja. Origano. Megiserjev Dictionarium quatuor lingvarum iz l. 1592, list V6a , ima samó: Wolgemut. origanum. dobra miſel. origano. Nadalje je ta primer namig, da je Scopoli mogel dobiti slovenska rastlinska imena ne le iz ustnih virov, temveč tudi iz knjižnih in rokopisnih zapisov.]
Vorenc
kvajs (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gryphs, weleſôr, krizhek, qvajs [Glede te nenavadne Pohlinove besede, ki jo je zapisal tudi v Tmb 1781, Dda , pojasnilo iz Sušnik-Jambresićevega Lexicon latinum, 1742, 346: Gryps, Gen. gryphis vel rectius, m. et Gryphus,i, m. P1in. (Gryphes ſunt animalia pennata & quadrupedia: omni ex parte Leones; alis ſolùm & facie Aquilis ſimilia, Equis valde infeſta. Virg.); Griff, orlu, vech pak Oroſzlanu ſzpodoben zvèr. Der Greiff, ein Thier dem Adler und dem Löwen gleich.]
Vorenc
brambor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, cyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminum, brambôr, svinske kruh Scop. [Imena brambôr Scopoli nima; Pohlin ga je poznal iz kakšnega češkega ustnega ali tiskanega vira.]
Vorenc
gabez (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, belladona trihotoma vovzhjek, gabesh. Scop. [Ima ime Gabes v seznamu Nom. Carn., pri opisu rastline Atropa Belladona na str. 287, 288 pa ni nobenega slovenskega imena. Pohlin se je verjetno zmotil in je vzel zapis ne od Scopolija, marveč iz navedene Hacquetove razprave, str. 52: Woolfskirsche, Dollkraut, tötlicher Nachtschatten, u. s. f. krainerisch: Voukzhie, oder Gabes, Atropa Belladona, die sechste Tafel Woukzhie. Wolfskirsche. Atropa belladona.]
Vorenc
gavge (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127. [Iz katerega Trubarjevega dela je Pohlinov navedek, nismo mogli preveriti. Pregovor: Te male taty na galge obejſhajo, te velike ṡa miẛo posajajo, ima tudi Vorenc v slovarju na str. 14a . Podobna zapisa imata npr. Sebastijan Krelj: Brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi (Plet.II., 762, vésiti), in Janez Svetokriški v Sacrum promptuarium, Pars II., Venetiis 1695, 9 in 10: Ah kulikukrat en velik tat ſapouej tiga maliga tatova obeſsit! ... satorai je dobru rejſs de gauge nej ſo sa te velike taty, ampak sa te maihine.]
Vorenc
golčica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, primula gouzheze Scop. [293: Primula. Carniol. Goutshiza; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni. Pohlin si je ime Goutshiza napačno tolmačil. Ime ovčica za sicer splošno znano trobentico pozna Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, ſ, 30, 250; Ivan Tušek, Prirodopis rastlinstva s podobami, 1872, 73; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, 612; Janko Barle, Prinosi ..., Zagreb 1937, 97 itd. Dr. Fr. Dolšak, GMDS IV. –VI., 1925, 68, pa je menil, da je Goutschiza (golčica); njeno ime pozna Plet.I. 227 iz Erjavčevega rokopisa in Korytkove zbirke slovenskih narodnih pesmi.]
Število zadetkov: 26