Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
gŕba -e ž
večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenicepojmovnik
SINONIMI:
ekspr. grbica, neknj. pog. pukel
GLEJ ŠE SINONIM: guba, hrbet
GLEJ ŠE: riba, natepsti, skrbeti, tepen, premagan
Planinstvo
gŕba -e ž
SSKJ²
gŕbica -e ž (ŕ)
manjšalnica od grba: grbica na hrbtu se skoraj ni videla
 
nav. mn., lov. rožena izboklina na rogovju srnjaka, jelena
SSKJ²
grbína -e ž (í)
rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu: smučali so se po grbinah; biti skrit za grbino zemlje
// nav. mn. podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje: vožnja čez grbine; kljub gostemu prometu se občina ni odločila za namestitev grbin / cestne grbine
 
geol. hrib z zaobljenim pobočjem, ki ga je obrusil ledenik
Celotno geslo Sinonimni
grbína -e ž
rahla izboklina, vzpetina na ravnem, položnem svetupojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. grbanja, knj.izroč. grbavina, knj.izroč. grblina, zastar. hula, star. žmula
GLEJ ŠE: ovira, vzpetina
Geografija
grbína -e ž
Planinstvo
grbína -e ž
SSKJ²
grblína -e ž (í)
grbina: smučar se je spustil navzdol med grblinami
 
alp. manjša izboklina na površini skale
SSKJ²
gŕča -e ž (ŕ)
1. trdi del veje, ki je ostal v deblu, lesu: deska ima grče; pipa iz bezgove grče; okrogla grča; grča v polenu; mož je trden kot gabrova grča
 
les. izpadajoča ali mrtva grča; vrasla ali živa grča
// anat. izboklina na kosti: čelnična, sednična grča
2. ekspr. krepek, trden človek: ti si še grča; je prava kmečka grča / kot nagovor kako je s teboj, stara grča
3. nar. koroško trebušasta posoda za pijačo: glinasta grča / povabil jih je na grčo mošta
SSKJ²
grebén -a m (ẹ̑)
1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina: na sredi kolovoza se dela greben; odlitki so bili slabi in polni grebenov
// izbokli del vala: na vodi so se delali grebeni; morski greben / ladja se ziblje na grebenih valov
2. podolgovata, strma gorska vzpetina: vzpeti se na greben; krenili smo po grebenu; gozdni, skalnati grebeni; vznožje grebena / gorski greben / koralni greben nadvodni ali podvodni greben, ki so ga zgradile korale
3. rdeč nazobčan kožni izrastek na vrhu petelinove glave: petelin z rdečim, pravilno zobčastim grebenom
 
ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. mu že raste greben postaja domišljav, prevzeten
4. vet. sprednji, izbočeni del hrbta: pobožati psa po grebenu; jezdec se je naslonil konju na greben viher
♦ 
anat. nosni greben vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; lopatični greben izboklina na hrbtni ploskvi lopatice; arheol. greben ojačeni del oglavja čelade; grad. greben rob, stik strešnih nagibov; meteor. greben del anticiklona, ki je raztegnjen v eno stran; greben visokega zračnega pritiska slabi; teh. greben daljša, ozka enakomerna izboklina na strojnem delu za preprečevanje vzdolžnega premika; vtirjevalni greben kolobar na robu platišča, ki drži kolo na tirnici; tekst. greben del bila, ki drži osnovne niti v določenem razporedu; zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam
Up. umetnost
grebén -a m
Celotno geslo Kostelski
grebengˈrebẹːn greˈbẹːna m
SSKJ²
gródničen -čna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na grodnico: grodnične mišice
 
zool. grodnični greben izboklina na ptičji grodnici, ki daje oporo letalnim mišicam
Celotno geslo Kostelski
gutaˈgüːta -e ž
hávba hávbe samostalnik ženskega spola [háu̯ba]
    1. neformalno del avtomobila, pritrjen na karoserijo, ki pokriva motor ali prtljažni prostor
    2. neformalno večjemu pokrivalu podobna električna priprava za sušenje las
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...
SSKJ²
hrápa -e ž (á)
star. izboklina, brazgotina: bila je bele polti brez vsake hrape
Celotno geslo Etimološki
hrápav -a prid.
Celotno geslo Pohlin
hrbovina [hrbovína] samostalnik ženskega spola

izboklina na hrbtu; grba

Celotno geslo Kostelski
hrgaˈxr̥ga -e ž
SSKJ²
húla -e ž (ú)
zastar. rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu; grbina
Število zadetkov: 127