Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
izbráti -bêrem dov., stil. izberó; izbrál (á é)
1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbrati ugoden čas za dopust; izbrati najboljšo možnost; izbrati si temo za referat; ekspr. slab poklic si je izbral ima poklic, ki ga v strokovnem, materialnem pogledu ne zadovoljuje
// določiti, nameniti za kaj: komisija je izbrala kandidate; izbrati tekmovalno ekipo; izbrati koga za naslednika, predsednika; njo si je izbral za ženo / izbrati pesmi za antologijo
2. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti; prebrati: izbrati fižol
// odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbrati riž / orehova jedrca bo treba še izbrati
    izbrán -a -o
    1. deležnik od izbrati: izbrani kandidati; oče je bil izbran sosedovim otrokom za varuha; dobro izbran prostor; problemsko izbrana gesla slovarja
    ♦     zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja
    2. ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste: izbrane jedi; izbrana vina / izbran okus / govoriti v izbranem jeziku / prireditev za izbran krog ljudi; izbrana družba; prisl.: izbrano se oblačiti, vesti; izbrano oblečena ženska; sam.: na sprejemu so bili samo izbrani
SSKJ²
izvolíti1 -vólim tudi zvolíti zvólim dov. (ī ọ̑)
1. izbrati z volitvami: izvoliti delegata, poslanca, delovno predsedstvo; izvolili so ga v odbor; izvoliti za predsednika; izvoliti soglasno; izvoliti s tajnim glasovanjem; izmed članov so si izvolili predsednika
// izbrati za razpisano službeno mesto z volitvami: izvolili so ga za docenta
2. star. izbrati: izmed vseh deklet je izvolil njo; izvoliti si učiteljski poklic / izvoliti dekle za ženo
    izvóljen tudi zvóljen -a -o:
    izvoljeni kandidati; izvoljen v predsedstvo
    ●     izvoljeno ljudstvo po bibliji Judje; sam.:, star. to je namenjeno le izvoljenim izbrancem; bibl. veliko je poklicanih, a malo izvoljenih
SSKJ²
klícati klíčem nedov., klícala in klicála (í ȋ)
1. glasno izgovarjati, govoriti, navadno kako ime: klical ga je, pa se ni hotel obrniti; vztrajno kliče mater; že dolgo te kličem; v strahu jo je začel klicati / polglasno, z močnim glasom klicati / iti mora, mati ga kliče; zaman jo je klical, ni hotela priti / klicati kokoši, psa z določenim glasom, znakom izražati zahtevo po prisotnosti
// oglašati se z značilnim glasom: koklja kliče piščance; ptice se kličejo
// glasno govoriti, vpiti: neprestano je nekaj klical; vsi so (jima) klicali: dobrodošla; počakaj, je klicala za njim / že od daleč ji je klical (v) pozdrav jo je pozdravljal / klicati (cene) na dražbi izklicevati
2. s prislovnim določilom izražati željo, zahtevo po
a) prisotnosti na kakem mestu: mati kliče otroke domov, v hišo / direktor ga kliče (v pisarno) / starše so klicali v šolo; že večkrat so ga klicali na sodišče / začeli so klicati k vojakom / v namenilniku: hodi jo klicat za v šolo; takoj jo grem klicat poklicat; pren., ekspr. delo, važen opravek ga kliče
b) z glagolskim samostalnikom kaki dejavnosti: klical jih je k delu; klical ga je na pomoč / elipt. klicati jest koga da naj gre jest / klicali so gasilce, policijo; beli sam, nikoli ne kliče soboslikarjev ne najame za beljenje / klical ga je na odgovor, zagovor / sodišče ga kliče za pričo / vznes. klicati ljudstvo k slogi, uporu pozivati, spodbujati / ekspr. trobentač kliče k počitku s trobento naznanja počitek; pren., ekspr. sirena kliče na delo; zvon kliče k molitvi
c) vznes. določenem stanju, lastnosti: klicati blagoslov na polje; klicati prekletstvo na(d) sovražnika / klicati kazen na koga
// ekspr., navadno v zvezi s po kazati veliko potrebo, željo: številna vprašanja kličejo po vsebinski in oblikovni obdelavi / izsušena zemlja kliče po dežju / kliče po starih časih
3. buditi, zbujati: zjutraj ga kliče mama / otroka sta še spala in ju ni hotel klicati
4. uporabljati določeno ime: vsi jo kličejo Mojca, čeprav ji je ime Marija / klical ga bo za očeta
// dov. dati, določiti ime; imenovati: kako ga boš klical / klical ga je po očetu / nar. zahodno kako se kličeš kako ti je ime
5. prizadevati si vzpostaviti s kom zvezo z napravo, navadno telefonom, ali računalniškim programom za prenašanje govora na daljavo: klical sem ga, a se ni oglasil / klicati (telefonsko) centralo; klicati policijo; klicati na številko 112 / pog.: domov je klical, da ne pride h kosilu telefoniral; telefon kliče zvoni / klicati na (mobilni) telefon, po (mobilnem) telefonu
● vznes. Bog ga kliče umrl bo; knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; ekspr. nikar ne kliči vraga v hišo ne govori tako nepremišljeno, predrzno, da se to v resnici ne zgodi; petelin že kliče dan naznanja s petjem; klicati duhove pri spiritistih prizadevati si dobiti stik z umrlimi; moža sta klicala ure nekdaj vsako uro ponoči naznanjala, koliko je ura; ekspr. ta krivica kliče do neba je zelo velika, huda; klicati na oder z aplavzom izražati željo, da pridejo avtor, igralci na oder; šol. žarg. učence je najprej klical z navajanjem imen preverjal njihovo prisotnost; nar. fantje so šli klicat (pod okno) vasovat, k dekletom
♦ igr. klicati pri igri s kartami z imenovanjem barve, figure izbrati si soigralca v igri; ptt klicati številko izbrati številko, potrebno za vzpostavitev zveze z določenim telefonskim uporabnikom
    klicáje :
    klicaje na pomoč se je zgrudila
    kličóč -a -e:
    kličoč po maščevanju
    klícan -a -o:
    klican na zagovor, pred sodnika za prekrške
    ●     šol. žarg. bil je klican k tabli vprašan pred tablo
SSKJ²
poklíc -a m (ȋ)
1. delo, dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin: zdaj ne opravlja svojega poklica; izbrati si poklic; pripravljati se na poklic; zakaj si se odločil za ta poklic; to je njen glavni poklic; lep, težek, zahteven poklic / akademski, intelektualni, tehnični poklici; duhovniški poklic; opravljati šiviljski, učiteljski poklic / sedeči poklic pri katerem se delo opravlja sede; svobodni ali samostojni poklic ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju; poklic ozkega, širokega profila / menjati poklic; zapustiti poklic / govorica posameznih poklicev ljudi v posameznih poklicih
// opravljanje takega dela, dejavnosti: takrat je bil še neizkušen v poklicu / je že v poklicu zaposlen; izobraževanje vzgojiteljic v poklicih / usmerjati v poklice
// usposobljenost za tako delo, dejavnost: imeti, pridobiti si poklic; priti do poklica; ljudje različnih poklicev
2. z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža stanje, dejavnost, kot jo določa prilastek: ni se mogel odpovedati pesniškemu poklicu; poklic žene in matere
● imeti poklic za kaj sposobnosti, nagnjenje, veselje; ekspr. zgrešiti poklic ne izbrati si tistega poklica, za katerega ima osebek sposobnosti, nagnjenje, veselje
SSKJ²
zasésti -sédem dov., stil. zasèl zaséla; nam. zasést in zasèst (ẹ́ ẹ̑)
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega: najboljše prostore so gledalci že zasedli; zasesti sedež, stol / zasedli so mizo pri oknu / zasesti komu prostor na vlaku
2. s svojo prisotnostjo narediti, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: štorklje zasedejo stara gnezda; med prazniki so turisti zasedli vse hotele / avtomobili so zasedli pločnik; nekatere vrtnine za vse leto zasedejo grede / s prtljago zasesti hodnik
♦ šah. zasesti polje s figuro
// z uporabljanjem narediti, da kaka naprava ni na razpolago za koga drugega: zasesti računalnik, telefon
3. s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogočiti redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasesti tovarno, univerzo
4. s svojim prihodom, z naselitvijo narediti, da kak kraj, območje ni na razpolago za koga drugega: ta plemena so zasedla gorate kraje; predniki so si zasedli rodovitne predele / vojaki so zasedli nove položaje
5. navadno z bojem spraviti tuje ozemlje pod svojo oblast: zasesti sosednjo državo
6. s prizadevanjem, dejavnostjo priti v kakem vrednostnem, jakostnem zaporedju v določen položaj: naši košarkarji so zasedli drugo mesto
7. priti na kako mesto, položaj v organizaciji: zasesti izpraznjeno delovno mesto; zasesti mesto dramaturga, univerzitetno stolico / zasesti pomemben položaj / vznes. zasesti poslansko klop postati poslanec; zasesti prestol
8. gled., v zvezi zasesti vlogo izbrati igralca za določeno vlogo: moške vloge je režiser že zasedel / zasesti vloge z mladimi igralci / žarg. zasesti igralko v filmu dati, dodeliti ji vlogo
● zastar. kri je takoj zasedla skrknila, se strdila; zastar. po počitku zasede konja in jaha dalje zajaha; orkester je treba primerno zasesti primerno določiti, izbrati glasbenike za posamezne instrumente v orkestru
    zaséden -a -o
    1. deležnik od zasesti: vsi sedeži so zasedeni; telefon je zaseden; soba je zasedena; glavna ženska vloga je primerno zasedena; osvoboditi zasedeno mesto
    2. pog. ki zaradi opravljanja kakega dela ni prost za druge naloge: tajnica je zasedena; za ta ples sem že zasedena / ta teden sem zelo zaseden
    ●     pog. vsa dekleta na zabavi so bila zasedena so imela spremljevalca, fanta
SSKJ²
dáma -e ž (á)
1. v meščanskem okolju, spoštljivo naslov za odraslo žensko: neka dama je prišla; dame so bile v dolgih večernih toaletah; mlada, stara dama; dama iz visoke družbe / kot nagovor: spoštovane dame; dame in gospodje / frizer za dame in gospode / dame volijo pri plesu za enega ali več plesov imajo pravico si same izbrati plesalca / dvorna dama v nekaterih državah naslov za žensko, ki ob posebnih priložnostih spremlja vladarico; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge
2. ekspr., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom ženska, ki zaradi odličnega vedenja in lepega videza vzbuja spoštovanje: človek v življenju redko sreča pravo damo; ona je resnična dama
3. igralna karta z žensko figuro: pikova, srčna dama
4. igra s črnimi in belimi ploščicami na damovnici: igrati damo
5. šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh: vzeti trdnjavo z damo; vrednost dame
SSKJ²
frákcijski in frakcíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na frakcijo: frakcijski boj; frakcijska skupina v stranki / izbrati člane na podlagi frakcijskega zastopstva v parlamentu / frakcijski premer zrna
SSKJ²
imé -na s (ẹ̑)
1. beseda, več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje, določevanje
a) posameznega človeka: določiti, izbrati otroku ime; s tresočo se roko je napisal ime; lepo, smešno ime; predstavil se je s tem imenom; seznam imen / ni hotel povedati imena; ni se mogel spomniti njenega imena; knjiž. ne vem mu imena / moje ime je Jože imenujem se Jože; kako ti je ime; ime ima po očetu; ne poznam nikogar, ki bi imel to ime / dati komu ime; dobil je novo ime / ekspr. prijelo se ga je ime Jirs začeli so ga imenovati; rekli so mu / v prijavi je moral navesti svoje ime ime in priimek; knjiž. vse bančne vloge se glasijo na njegovo ime; podpisal se je s celim imenom z imenom in priimkom / uporabniško ime zaporedje znakov, ki se rabi kot identifikacija uporabnika in ki skupaj z geslom omogoča dostop do računalniškega omrežja, elektronske pošte, spletnih storitev / poklical ga je po imenu, z imenom / živi pod drugim imenom; izmišljeno ime psevdonim; potoval je pod lažnim, tujim imenom; partizansko ime ki ga je dobil, imel v partizanih / živalim je dajal človeška imena / povedati priimek in ime
b) posameznega iz iste vrste: pes je še brez imena; poznal je vsa rastlinska imena; navedel je ime rojstnega kraja; ime podjetja; ime ulice / knjiž. tej rudnini ne vem imena; šola, ulica je dobila ime po njem; tudi reka ima to ime / star. vas, Vrh po imenu vas, ki se imenuje Vrh / žival sliši samo na določeno ime / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica
c) izdelkov: številke in imena obrazcev / avtomobile so dali v prodajo pod različnimi imeni / spremeniti ime programa naslov / zaščiteno ime proizvoda
2. ekspr. ugled, priznanje: ima bogastvo in ime; pridobil, ustvaril si je ime; zaslužil si je takšno ime / bil je literat brez imena; trgovina z imenom znana kot zelo dobra
3. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, kot jo določa prilastek: pozabljena so bila vsa literarna imena tega obdobja; vodilno ime sodobne glasbe / to je že priznano ime / posestvo je prepisal na sinovo ime posestvo je prepustil sinu / njegovo ime je spoštovanja vredno je spoštovanja vreden; to ime je danes že pozabljeno / tvoje ime sem že bral o tebi, tvojem delu sem že bral
4. v prislovni rabi, v zvezi v imenu izraža posrednost glagolskega dejanja: pozdravite ga tudi v mojem imenu; to lahko zahtevate samo v svojem imenu; v imenu kolektiva je izročil darilo / govoriti v imenu ljudstva / vse to je delal v imenu pravice
5. v zvezi dobro ime med ljudmi znano, ustaljeno pozitivno mnenje o kom: jemal mu je ugled in dobro ime; kljub vsemu si je znal ohraniti dobro ime; spravil ga je ob dobro ime
● ekspr. dal mu je samo toliko, da je bilo (za) ime zelo malo; ekspr. kdo je to rekel? Ime ni važno nočem povedati, kdo je to rekel, ker je važnejše govoriti o sporni stvari, zadevi; ekspr. od gradu je ostalo samo še ime grad je popolnoma porušen, uničen; ekspr. njegovo ime je zaslovelo daleč naokoli postal je slaven; knjiž., ekspr. grozota, ki ji ni imena izraža zelo visoko stopnjo; po imenu ekspr. nadzornik je samo še po imenu njegova dejavnost se ne čuti več; poznam ga samo po imenu nisem ga še videl, nisem se še srečal z njim; ekspr. še po imenu mu ni podoben sploh mu ni podoben; star. za božje ime, ubogaj izraža veliko prošnjo, rotenje; ekspr. imenovati stvari s pravim imenom opisovati stvari, dejstva tako, kot so v resnici, brez olepšavanja; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; ekspr. šla sta skozi gozd, ki ne zasluži tega imena skozi zelo slab gozd
♦ jezikosl. lastno ime; ledinsko ime ime njive, travnika, gozda; ljubkovalno ime; naselbinsko ime ime mesta, vasi, trga, zaselka; občno ime ime vrste, skupine predmetov; osebno ime lastno ime človeka; snovno ime; rač. domensko ime del naslova spletne strani, ki označuje skupino naprav
SSKJ²
lokácija -e ž (á)
1. kraj, prostor, določen za gradnjo: dodeliti lokacijo; lokacija šole še ni natančno določena; odobritev lokacije za park, tovarno / adm. žarg.: reševati lokacije prošnje za lokacijsko dovoljenje; izdajanje lokacij lokacijskih dovoljenj / izbrati lokacijo za snemanje filma
// določitev kraja, prostora za postavitev, namestitev česa: komisija je razpravljala o lokaciji hiše
2. postavitev, namestitev česa na določen kraj: neprimerna lokacija bolnišnice; spor zaradi lokacije stolpnic na nabrežje; prednost dolin za lokacijo velikih gospodarskih objektov / lokacija čet / lokacija novele v loške hribe
3. knjiž. kraj, prostor, kjer kaj je, se nahaja: grad je pomemben samo zaradi lokacije; proučevanje industrijskih in prometnih lokacij; obnovitev mesta na stari lokaciji / ugotoviti lokacijo napake; seznaniti koga s programom in lokacijo prireditev
SSKJ²
mánjši -a -e prid. (ȃ)
1. primernik od majhen: postajati manjši; to je naša najmanjša soba; moj kovček je manjši kot tvoj / ta kraj je bil pred petdesetimi leti precej manjši / izbrati manjše zlo; izdatki so manjši kot dohodki
2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad spodnjo mejo: manjše države; manjša morska riba / nastala je manjša škoda / usode manjših narodov / nekaj manjših popravkov; napraviti manjši poizkus; vnel se je manjši prepir / ima še manjše otroke / na tej cesti je nekaj manjših klancev
● ekspr. stroj je razdrl do najmanjših delcev popolnoma, čisto; ekspr., z nikalnico niti najmanjšega dvoma ni, da je tako prav gotovo, res je tako; pog. narediti kaj po liniji najmanjšega odpora tako, da se porabi čim manjši trud ali vzbuja čim manjši odpor pri drugih; ekspr. svet je vedno manjši z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; ekspr. najmanjša sled ni smela ostati za njim nobena; bil je za glavo manjši od brata za višino glave manj visok
♦ mat. najmanjši skupni mnogokratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili; rel. manjši bratje frančiškani; sam.: prireditev za naše najmanjše; prim. majhen
SSKJ²
momènt -ênta m (ȅ é)
1. pog. trenutek, hip1: tisti moment je bil odločilen / publ. tekma je bila na momente tudi ostra kdaj pa kdaj; v momentu ti tega ne morem razložiti takoj, hitro / kot vljudnostna fraza: moment počakajte, prosim; moment, bom vprašala šefa; takoj bo končano, moment
// čas: izbrati, zamuditi pravi moment za kaj / kritični momenti proizvodnje / ob raznih momentih so hoteli rovariti prilikah, priložnostih
2. publ., navadno s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom faktor1, dejavnik, okoliščina: to je nov moment v razvoju; subjektivni moment v umetniškem delu; pri analizi je upošteval veliko momentov / važni momenti v naši novejši zgodovini / zaviralni momenti v razvoju znanosti
♦ fiz. magnetni moment količina, ki pove, kolikšen navor deluje na tuljavo s tokom, na magnet v magnetnem polju; vrtilni moment navor; vztrajnostni moment količina, ki pove, koliko se telo upira pospeševanju pri vrtenju; zagonski moment zagonski navor; grad. upogibni moment količina, ki pove, kako sila upogiba nosilni element v vzdolžni smeri; lit. sprožilni moment dogodek, ki začne dejanje; zaviralni moment dogodek, ki za kratek čas odloži razplet
SSKJ²
nevésta -e ž (ẹ́)
ženska ob poroki in nekaj časa pred njo: ženin in nevesta sta si nataknila prstana; iskati si nevesto; bogata, lepa, mlada nevesta; njegova nevesta
● vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
// star. dekle, zaročenka: ali že ima nevesto; iskati, izbrati si nevesto
// nar. zahodno snaha: z nevesto se ne razumejo dobro
SSKJ²
odkázati tudi odkazáti -kážem dov. (á á á)
1. določiti, kaj naj kdo opravi, dela, navadno v določenem času: gospodinja ji je odkazala delo za vsak dan; profesor jim vsako uro odkaže novo lekcijo
// določiti kraj in obseg česa: odkazali so prostor za novo šolo; odkazati zemljišče za sadovnjak / odkazali so jim stražarska mesta
2. star. napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo; dati: odkazali so mu lepo, zračno sobo / odkazali so jim uniforme
● publ. dobiček so odkazali za gradnjo nove poslovne stavbe namenili; publ. romanu so v literaturi odkazali pravo mesto so ga pravilno ocenili
♦ gozd. odkazati drevesa za posek izbrati in označiti jih
    odkázan -a -o:
    sesti na odkazani prostor; odkazana soba mu je ugajala; odkazano delo; odkazana drevesa
SSKJ²
pár1 -a m (á)
1. skupina dveh oseb: igralski par se je predstavil v novi drami; iz gledališča so prihajali mladi pari; bila sta prav čeden par / drsalni par; plesni pari so zaplesali četvorko; zakonski par mož in žena / fantje in dekleta so bili na pare; star. s kom si šel v par pri pogrebu kdo je bil s teboj v paru; biti v paru s kom; korakati v parih tako, da sta dva v vrsti; vojaki patruljirajo po parih, v parih po dva
// ena od teh oseb: izbrati si par; bila je brez para
2. skupina dveh enot: popravil je dva para čevljev; par nogavic; kupila je nov par rokavic / žuželka s tremi pari nog
// ena od teh enot: čevlju je našla par; nogavica brez para
3. s prilastkom dve istovrstni živali istega spola: kupil je dva para konj; vpreči v voz par volov
// dve istovrstni živali nasprotnega spola: labodji par; siničji par si je spletel novo gnezdo
● ekspr. je plavalec, ki mu ga ni para zelo dober; ekspr. pil je vino, ki mu ga ni bilo para zelo dobro; ekspr. fant, da mu ne najdeš para dober; postaven
♦ fiz. ionski par elektron in pozitivni ion, ki nastaneta pri ionizaciji atoma, molekule; par sil dve enako veliki in nasprotni sili, ki ne delujeta na isti premici; jezikosl. zveneči in nezveneči pari glasov; šport. tekmovanje parov dveh igralcev proti dvema; voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev
SSKJ²
protokól -a m (ọ̑)
1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol
// urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef, vodja protokola
2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol
3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol
4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol
5. rač. zbirka pravil za izmenjavo sporočil med elektronskimi napravami: protokol vsebuje algoritem za šifriranje; protokol temelji na obstoječem standardu; varnostni protokoli zagotavljajo varen prenos podatkov; poznati, razviti, uporabljati, sprejeti protokol za prenos podatkov; brezžični, internetni, omrežni, prenosni protokol; tiskalnik podpira več komunikacijskih protokolov / na seznamu izbrati, omogočiti ustrezen protokol
SSKJ²
rave in rêjv -a [rêjv-] m (ȇ)
zvrst elektronske plesne glasbe, popularne zlasti v devetdesetih letih, za katero je značilna mešanica tehna, trancea, hardcora, housa: rave jih popolnoma prevzame; poslušati rave; ljubitelji rava; metal, tehno in rave
// glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na tako glasbo: iti na rave; plesati, zabavati se na ravu; izbrati obleko za rave; v prid. rabi: rave party rave zabava; rave glasba; rave kultura, scena; rave zabava glasbena prireditev, na kateri udeleženci plešejo na tako glasbo
SSKJ²
razsodník -a m (í)
1. kdor razsoja: bil je zanesljiv razsodnik; poklicati, postaviti koga za razsodnika
// član razsodišča: imenovati, izbrati razsodnika; stalni razsodnik
2. knjiž. ocenjevalec: glasbeni, jezikovni razsodnik
SSKJ²
táboren -rna -o prid. (á)
nanašajoč se na tabor:
a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju
b) taborna cerkev
SSKJ²
ustrézen -zna -o prid., ustréznejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki ima zaželene, potrebne lastnosti, značilnosti glede na kaj: nimajo ustreznih prostorov; ustrezna hrana za otroke; kupiti ustrezno posodo; najti ustrezno mesto; več otrok nima ustreznega varstva / pesnik je našel ustrezen izraz za svoje doživetje; izbrati ustreznejšo obliko; napevu napisati ustrezno besedilo
// ki je po stopnji, višini v skladu s pričakovanim: izdelki dosegajo ustrezno raven; prejeti ustrezno plačilo / imeti ustrezno izobrazbo / krivdi ustrezna kazen
2. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: podpisati ustrezno pogodbo / ta obleka za gledališče ni ustrezna primerna; ustrezno vedenje
// ki je v skladu z določenimi dejstvi: ustrezna ocena položaja; dati ustrezna navodila / temu ustrezno je bilo tudi ravnanje z otroki / publ. narediti ustrezne korake
3. ki je v skladu z določenim namenom: ustrezna obdelava zemlje; določili so mu ustrezno terapijo; za hrbtenico ustrezne vaje / ta mera ni ustrezna; takrat še niso imeli ustreznega orodja
    ustrézno prisl.:
    času, okolju, razmeram ustrezno ravnati, ukrepati; ustrezno opremljeni prostori
SSKJ²
vlóga1 -e ž (ọ̑)
1. upodobitev osebe v dramskem delu: vloga je zelo težka; igralec se je dobro vživel v vlogo; igrati glavno, stransko vlogo; naslovna vloga po kateri ima dramsko, filmsko delo naslov; tenorska vloga; plesala je vlogo kraljične / filmska, gledališka vloga
// besedilo take upodobitve: prepisati vlogo; znati vlogo na pamet
2. navadno s prilastkom kar kaj opravlja glede na svoj namen: vloga šole se spreminja; gledališče dobro izpolnjuje svojo vlogo; vloga umetnosti v družbi
// publ., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost, kot jo določa prilastek: igrati napredno vlogo v boju za socialno osvoboditev; imeti pomembno vlogo pri odločanju zelo vplivati na odločitev / lastiti si vlogo svetovalca položaj
● pog., ekspr. to ne igra nobene vloge to ni važno, je nepomembno; ekspr. zmeraj hoče igrati glavno vlogo biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; knjiž. rad igra vlogo človekoljuba se dela človekoljubnega
♦ gled. zasesti vlogo izbrati igralca za določeno vlogo; karakterna vloga ki predstavlja osebo z izrazitim, zapletenim značajem; psih., soc. vloga posameznikovo ravnanje, ki se pričakuje glede na njegov položaj v določeni družbeni skupini
Število zadetkov: 96