- nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS
Celotno geslo
eSSKJ
BSE1 BSE in BSE-ja samostalnik moškega spola [bẹesé] in [bə̀səé]
- 1. iz veterine bolezen goveda, ki povzroča degenerativne spremembe možganskega tkiva in se lahko prenaša tudi na človeka; SINONIMI: bolezen norih krav, iz veterine bovina spongiformna encefalopatija, iz veterine BSE, manj formalno goveja blaznost, iz veterine goveja spongiformna encefalopatija, manj formalno nore krave
Celotno geslo
eSSKJ
ébola ébole samostalnik ženskega spola [ébola]
- 1. iz medicine nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča hude notranje in zunanje krvavitve, razširjena zlasti v Afriki
- 1.1. iz medicine virus, ki povzroča to bolezen in se prenaša s telesnimi tekočinami
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
Celotno geslo
eSSKJ
kotánjast kotánjasta kotánjasto pridevnik [kotánjast]
- 1. ki ima veliko kotanj 1.
- 1.1. ki spominja na kotanjo 1. ali je tak kot pri kotanji 1.
Celotno geslo
eSSKJ
pásovec pásovca; tudi pásavec2 samostalnik moškega spola [pásovəc]
- iz medicine bolezen, ki jo povzroča virus herpesa in za katero je zaradi prizadetosti živčevja značilna ostra, pekoča bolečina in izpuščaj v pasovih, zlasti okoli pasu; SINONIMI: iz medicine herpes zoster
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
botulízem -zma m (ī)
med. zastrupitev s konzervirano hrano, okuženo z bakterijo: izbruh, primeri botulizma; oblike botulizma; pogin, smrt zaradi botulizma
med. zastrupitev s konzervirano hrano, okuženo z bakterijo: izbruh, primeri botulizma; oblike botulizma; pogin, smrt zaradi botulizma
SSKJ²
bovín -a -o prid. (ȋ)
vet., navadno v zvezi bovina spongiformna encefalopatija nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka: izbruh bovine spongiformne encefalopatije [BSE]
vet., navadno v zvezi bovina spongiformna encefalopatija nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka: izbruh bovine spongiformne encefalopatije [BSE]
SSKJ²
eksplozíven -vna -o prid. (ȋ)
1. ki (rad) eksplodira: eksplozivni plini; bencinski hlapi so zelo eksplozivni; eksplozivne snovi / eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore; pren. bil je hrupen in eksploziven; publ. položaj v tej državi je zelo eksploziven
♦ avt. eksplozivni vžig pojav, da zmes goriva in zraka v bencinskem motorju prehitro zgori
2. nav. ekspr. močen, silovit: eksplozivni vulkanski izbruhi; eksploziven udarec / eksploziven izbruh epidemije; eksploziven tehnični razvoj
1. ki (rad) eksplodira: eksplozivni plini; bencinski hlapi so zelo eksplozivni; eksplozivne snovi / eksplozivni naboj eksploziv, ki se pri rušenju polaga v minske vrtine ali komore; pren. bil je hrupen in eksploziven; publ. položaj v tej državi je zelo eksploziven
♦ avt. eksplozivni vžig pojav, da zmes goriva in zraka v bencinskem motorju prehitro zgori
2. nav. ekspr. močen, silovit: eksplozivni vulkanski izbruhi; eksploziven udarec / eksploziven izbruh epidemije; eksploziven tehnični razvoj
SSKJ²
elementáren -rna -o prid., elementárnejši (ȃ)
1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško
2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja
// ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo
3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni
4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami
♦ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole
1. ki vsebuje najnujnejše bistvene elemente česa; temeljen, osnoven: pridobiti si elementarno izobrazbo; jezikovni priročniki sodijo med elementarne potrebe sleherne kulture; elementarno znanje / takšna bivališča ne ustrezajo niti najelementarnejšim zahtevam / napravil je elementarno napako veliko, začetniško
2. ki v svojem bistvu ni podlegel vplivom okolja, prvinski: elementaren človeški značaj; ljudje v tem romanu so premalo elementarni / takšna stavba bi bistveno posegla v elementarni sestav okolja
// ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo, nezadrževan: elementaren izbruh strasti; stara ljubezenska strast se je povrnila z dvojno elementarno silo
3. nanašajoč se na element 5: elementarni dušik; fosforja v elementarnem stanju v naravi ni
4. ki ga povzroči delovanje naravnih sil: elementaren pojav / elementarna nesreča / znanost zmaguje nad elementarnimi silami
♦ fiz. elementarni delec najmanjši del snovi ali energije; elementarni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; min. elementarna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; ped. elementarni pouk pouk v prvem razredu osnovne šole; pouk, ki obravnava elemente predmeta; elementarni razred prvi razred osnovne šole
- elementárno prisl.:
čutiti, doživljati elementarno; svobodo so pojmovali juridično, ne elementarno; bil je elementarno pristna kmečka natura; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj elementarnega
SSKJ²
epidemíja -e ž (ȋ)
nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija huliganstva
nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne; virus influence povzroča hude epidemije; epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev; pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti; epidemija huliganstva
SSKJ²
SSKJ²
erúpcija -e ž (ú)
1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh: erupcija je povzročila strah med prebivalstvom / podzemeljska erupcija; pren., knjiž. čustvena erupcija
2. med. nagel pojav izpuščaja, zlasti pri nalezljivi bolezni: erupcija lišaja, ošpic / erupcija roga, zoba
♦ astron. sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja
1. geol. prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje, vulkanski izbruh: erupcija je povzročila strah med prebivalstvom / podzemeljska erupcija; pren., knjiž. čustvena erupcija
2. med. nagel pojav izpuščaja, zlasti pri nalezljivi bolezni: erupcija lišaja, ošpic / erupcija roga, zoba
♦ astron. sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja
SSKJ²
gejzír -a in -ja tudi gêjzir -a in -ja m (ī; ȇ)
vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir; izbruh gejzira; pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal
vroč vrelec, ki v rednih presledkih brizga visoko v zrak: ogromen gejzir; izbruh gejzira; pren., ekspr. bomba je padla in črn gejzir zemlje je bruhnil iz tal
SSKJ²
izbrúh -a m (ȗ)
1. glagolnik od izbruhniti: izbruh gejzira, ognjenika
// prodor česa iz notranjosti zemlje na površje: pri vrtanju je prišlo do izbruha; izbruh nafte, plina; moč izbruha / podmorski izbruh
2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: bala se je njegovih izbruhov / čustveni izbruhi; izbruhi jeze, obupa / nacionalistični izbruhi izgredi
3. nav. ekspr., s prilastkom nenaden, silovit pojav, začetek česa: nenaden izbruh bolezni; izbruh epidemije
● publ. izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad
// pojav, začetek sploh: kmalu po izbruhu vojne je odšel
♦ astron. sončni izbruh sončna erupcija; geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje
1. glagolnik od izbruhniti: izbruh gejzira, ognjenika
// prodor česa iz notranjosti zemlje na površje: pri vrtanju je prišlo do izbruha; izbruh nafte, plina; moč izbruha / podmorski izbruh
2. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: bala se je njegovih izbruhov / čustveni izbruhi; izbruhi jeze, obupa / nacionalistični izbruhi izgredi
3. nav. ekspr., s prilastkom nenaden, silovit pojav, začetek česa: nenaden izbruh bolezni; izbruh epidemije
● publ. izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad
// pojav, začetek sploh: kmalu po izbruhu vojne je odšel
♦ astron. sončni izbruh sončna erupcija; geol. vulkanski izbruh prodor lave in drugih snovi iz notranjosti zemlje na površje
SSKJ²
jéza -e ž (ẹ́)
1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
// ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo
2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode
3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov
● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti
♦ rel. dan jeze sodni dan
1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja; premagati, zadrževati jezo; knjiž. brzdati, dušiti jezo; ekspr. hladiti si jezo s psovkami; ekspr. potlačiti, požreti jezo; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo; ekspr. onemogla, slepa jeza; izbruh jeze; bled od jeze; ekspr. je ves zelen od jeze; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze; raztrgati pismo od jeze; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze; ekspr. na vso jezo se ga je napil; v jezi kaj narediti, reči; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
// ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo; braniti otroka pred očetovo jezo
2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke; razšla sta se v jezi in sovraštvu; pren., knjiž. jeza usode
3. knjiž., ekspr. silovitost, divjost: jeza valov
● ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti; nar. babja jeza babje pšeno; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor; šalj. jeza škoduje lepoti
♦ rel. dan jeze sodni dan
SSKJ²
legionelóza -e ž (ọ̑) med.
bolezen, ki jo povzroča bakterija legionela: izbruh, epidemija legioneloze; v slovenskih bolnišnicah je razmeroma malo primerov legioneloze; sum na legionelozo; bolnik z legionelozo
bolezen, ki jo povzroča bakterija legionela: izbruh, epidemija legioneloze; v slovenskih bolnišnicah je razmeroma malo primerov legioneloze; sum na legionelozo; bolnik z legionelozo
SSKJ²
lógičen -čna -o prid., lógičnejši (ọ́)
1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije
2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze; logično branje smiselno
3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje: logičen razvoj; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen; to je logična posledica njegovega ravnanja
● ekspr. vzgajal je z logično doslednostjo zelo veliko, popolno
♦ elektr. logični element osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator; filoz. logični sklep sklep, ki upošteva zakon logike; logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti; gled. pri podajanju teksta paziti na logični akcent na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro; pravn. logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike
1. nanašajoč se na logika 1: logični pojmi, principi, zakoni; logične teorije
2. ki upošteva zakone logike: priti do logičnega zaključka; biti sposoben logične analize; sposobnost logičnega izražanja, mišljenja; logično sklepanje / govoriti brez logične zveze; logično branje smiselno
3. ki se glede na stanje, položaj pričakuje: logičen razvoj; tak čustven izbruh je v tem primeru logičen; to je logična posledica njegovega ravnanja
● ekspr. vzgajal je z logično doslednostjo zelo veliko, popolno
♦ elektr. logični element osnovni sestavni del naprav, konstruiranih na osnovi matematične logike; logični operator; filoz. logični sklep sklep, ki upošteva zakon logike; logični pozitivizem filozofska smer, ki iz znanosti izključuje vse, česar ni mogoče preveriti; gled. pri podajanju teksta paziti na logični akcent na to, da je poudarjena beseda, stavek, ki predstavlja miselno jedro; pravn. logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike
- lógično
1. prislov od logičen: logično misliti, sklepati; zadnji cikel v zbirki se logično navezuje na prejšnje; logično izpeljana misel
2. v povedni rabi izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov: kaj se čudiš, to je vendar logično; logično je, da je on postal šef / elipt. logično, da ne ve, saj mu ni nihče povedal; sam.: dajati prednost logičnemu pred iracionalnim
SSKJ²
nèzadrževán -a -o prid. (ȅ-á)
ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: nezadrževan izbruh strasti
ki se pojavlja v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: nezadrževan izbruh strasti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 94
Dostopnost