izgubíti -ím dov. izgúbil -íla, nam. izgubít/izgubìt; drugo gl. gubiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ denarnico; ~ svojce; ~ zavest omedleti; poud.: ~ oblast nad seboj |ne moči se obvladati|; ~ srce |zaljubiti se|; ~ živce |razburiti se|
izgubíti se -ím se (í/ȋ í) Otrok se je izgubil v gozdu; poud.: Sin se je čisto izgubil |ni našel prave življenjske poti|; Le malokdo se ~i v naše kraje |pride|
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
deklasírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; deklasíranje (ȋ) |postaviti v nižji kakovostni razred|: koga/kaj trg. Kontrolor je deklasiral meso
deklasírati se -am se (ȋ) |izgubiti značilnosti višjega položaja|
deklasírati se -am se (ȋ) |izgubiti značilnosti višjega položaja|
Pravopis
diskreditírati -am dvovid. -ajóč; -an -ana; diskreditíranje (ȋ) |vzeti veljavo, ugled|: koga/kaj ~ nasprotnika, vodstvo stranke
diskreditírati se -am se (ȋ) |izgubiti ugled, veljavo|: z/s čim ~ ~ s svojim ravnanjem
diskreditírati se -am se (ȋ) |izgubiti ugled, veljavo|: z/s čim ~ ~ s svojim ravnanjem
Pravopis
glás -ú tudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica; oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik; zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|
Pravopis
kompromitírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kompromitíranje (ȋ) odvzeti ugled, veljavo: koga/kaj ~ politika pred javnostjo; ~ ustanovo
kompromitírati se -am se (ȋ) |osramotiti se, izgubiti ugled|: ~ ~ pri ljudeh
kompromitírati se -am se (ȋ) |osramotiti se, izgubiti ugled|: ~ ~ pri ljudeh
Pravopis
ob [poudarjeno òb] predl.
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
I. z mest.
1. mestovni prostorski sprehajati se ~ živi meji; Šentjakob ~ Savi; pluti ~ obali; opombe ~ robu; stati ~ stebru pri; drug ~ drugem; sloneti ~ oknu pri
2. časovni, zlasti pred besedami na ustničnik tudi varianta o: ~ novem letu; ~ koncu vojne; ~ nedeljah; zbuditi se ~ treh; ~ lepem vremenu; pozdrav ~ prihodu
3. vzročnostni ~ močnem poku si poškodovati bobnič; ~ tako slabem učitelju učenci ne morejo napredovati; °~ pravilni rešitvi križanke dobite nagrado → za pravilno rešitev
4. lastnostni živeti ~ kruhu in vodi; študirati ~ stričevi podpori; redk.: Da ~ kratkem povem na kratko; obresti plačati ~ letu čez eno leto
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta ób..
1. smerni prostorski prisloniti lestev ~ zid; vreči kozarec ~ tla; zadeti se obenj [bə]; spotakniti se ~ kamen
2. časovni, zastar. potovati ~ noč ponoči
3. vezljivostni obregniti se obnjo; drgniti se ~ podboj; biti ~ barvo, denar |izgubiti|; neknj. ljud. Krava je prišla ~ mleko |ga je izgubila|
Pravopis
poníkniti -em dov. poníknjenje (í ȋ) Reka po krajšem teku ~e; poud. ~ v temo |izgubiti se, izginiti|
Pravopis
posráti -sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj ~ stranišče |umazati z iztrebljanjem|
posráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti jo -sérjem jo (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. Ves se je posral |se umazal z iztrebljanjem|; ~ ~ v hlače |iztrebiti se|; nizk. posrati se na koga/kaj ~em ~ nate |ne cenim te|; ~em ~ ~ predpise |ne upoštevam jih|; nizk. posrati se pred kom ~ ~ ~ napadalcem |zbati se, izgubiti pogum|
posráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti jo -sérjem jo (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|
posráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. Ves se je posral |se umazal z iztrebljanjem|; ~ ~ v hlače |iztrebiti se|; nizk. posrati se na koga/kaj ~em ~ nate |ne cenim te|; ~em ~ ~ predpise |ne upoštevam jih|; nizk. posrati se pred kom ~ ~ ~ napadalcem |zbati se, izgubiti pogum|
Pravopis
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
Pravopis
razgubíti -ím dov. razgúbil -íla, nam. razgubít/razgubìt; razgubljênje; drugo gl. gubiti (í/ȋ í) redk. kaj ~ dokumente izgubiti
razgubíti se -ím se (í/ȋ í) Radovedneži so se hitro razgubili; poud. Megla se je razgubila |se je zredčila, izginila|
razgubíti se -ím se (í/ȋ í) Radovedneži so se hitro razgubili; poud. Megla se je razgubila |se je zredčila, izginila|
Pravopis
razlíka -e ž (ȋ) ~ med spoloma; mat. ~ dveh števil; ~e v barvi; poud. pohvaliti vse, brez ~e |prav vse|; publ.: Brata sta si podobna, z ~o, da je mlajši večji le da je mlajši večji; biti uspešen za ~o od drugih v primerjavi z drugimi; na drugem tekmovanju zmagati za ~o od prvega v drugem tekmovanju zmagati, v prvem pa izgubiti
Pravopis
stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem
Pravopis
ukláti ukóljem dov.; drugo gl. klati (á ọ́) koga/kaj Pes ga je uklal; poud.: Komar ga je uklal |pičil|; ~ z nožem |zabosti|
ukláti se ukóljem se (á ọ́) |izgubiti del žive teže pri klanju|: Tele se je uklalo za deset kilogramov
ukláti se ukóljem se (á ọ́) |izgubiti del žive teže pri klanju|: Tele se je uklalo za deset kilogramov
Pravopis
usráti se usérjem se dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. Otrok se je usral |iztrebil|; nizk. usrati se pred kom/čim |zbati se, izgubiti pogum|
Pravopis
utoníti utónem dov.; drugo gl. toniti (í/ȋ ọ́) ~ v ribniku; poud. ~ v gozd, v gozdu |izginiti, izgubiti se|; poud. utoniti v kaj ~ ~ trden spanec |trdno zaspati|
Pravopis
utopíti -ím dov. utôpi -íte; utópil -íla, -ít/-ìt, utopljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ mlade mačke; poud. ~ skrbi |narediti, da prenehajo obstajati|
utopíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ iz obupa; poud. ~ ~ v temi |izginiti, izgubiti se|; poud. utopiti se v kaj ~ ~ ~ svojo žalost |postati zelo žalosten|
utopíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ iz obupa; poud. ~ ~ v temi |izginiti, izgubiti se|; poud. utopiti se v kaj ~ ~ ~ svojo žalost |postati zelo žalosten|
Pravopis
vsejáti vsêjem dov., nam. vsejàt; vsejánje; drugo gl. sejati1 (á ȇ) kaj ~ rože; knj. pog. ~ dežnik izgubiti
Pravopis
zapráviti -im dov. zaprávljen -a; zaprávljenje (á ȃ) kaj ~ denar; knj. pog. ~ dežnik izgubiti; poud. ~ priložnost |ne izrabiti; zamuditi|; poud. zapraviti kaj za koga/kaj ~ vso plačo za nakupe |porabiti|
Pravopis
zasráti -sérjem dov.; drugo gl. srati (á ẹ́) nizk. kaj Muhe so zasrale zid |umazale z iztrebki|; ~ stanovanje z umazanimi škornji |umazati, onesnažiti|; To zadevo so čisto zasrali |pokvarili|
zasráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|: Gotovo ga bodo zasrali
zasráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. |izgubiti ugled|: komu Vsem se je zasral; zasrati se pri kom Pri vseh se je zasral; Dokončno se je zasral
zasráti ga -sérjem ga (á ẹ́) nizk. |narediti neumnost, lahkomiselnost|: Gotovo ga bodo zasrali
zasráti se -sérjem se (á ẹ́) nizk. |izgubiti ugled|: komu Vsem se je zasral; zasrati se pri kom Pri vseh se je zasral; Dokončno se je zasral
Pravopis
zatoníti -tónem dov.; drugo gl. toniti (í/ȋ ọ́) pesn.: Sonce ~e zaide; Slava je zatonila minila; ~ v noč izginiti, izgubiti se; poud. zatoniti v kaj ~ ~ spanec |zaspati|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 53
Dostopnost