Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovenski smučarski slovar
Črnovrški dialekt
Kostelski slovar
Jezikovna svetovalnica
V našem kraju imamo dom upokojencev, ki ima naziv po pokojnem doktorju, ki se je pisal Franc Bergelj. Do sedaj je veljalo, da se imenovana ustanova imenuje Dom dr. Franca Berglja. Po novem pa je na informacijski tabli napisano Dom Franca Bergelja. Prosim za mnenje o pravilnosti zapisa.
Gusti Stridsberg, pisateljica, grad Hartenstein, ime potem poslovenjeno v Dobrovski grad, poimenuje in zapisuje kot Twiordy-Kamen. Kako sklanjati!? Prvi del zloženke ostaja najbrž nesklonljiv, torej Twiordy-Kamena, druga težava je e: ker je v zadnjem zlogu pred naglašenim in s polglasniško izgovarjavo, bi moral najbrž izpasti, kar pa pri tujih imenih ni več običajno (Ibsen – Ibsna in Ibsena).
Zanima me, zakaj in od kdaj se Kekec uporablja kot slabšalno ime za fanta, če pa je v slovenski književnosti dejansko junak.
Zanima me, kdaj je zapis naglasnega znamenja dovoljen/priporočljiv. Sama naglasna znamenja zapisujem samo v primerih, kadar bi besedo brez naglasnega znamenja napačno razumeli. Primer: v méni – kot v menopavzi; v mêni – kot znotraj mene v notranjosti.
Torej, zanima me, kako je z zapisom naglasa v drugih primerih. Primer: Ne upirajte se zlù. Je naglas na u upravičen/dovoljen/priporočljiv?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »