Fran > Jezikovna

Poved, katere analizo želim uradno potrjeno je sledeča: Rok začne teči od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze.

Moje stališče: Sinonim za besedo oziroma je veznik ali. Enak zapis je tudi v tej obliki: Rok začne teči od dneva, ko je mogla navesti nova dejstva ali uporabiti nove dokaze. To je tipična oblika ločnega priredja, ki nudi možnost izbire roka, da se rok šteje od dneva, ko je stranka mogla navesti nova dejstva ALI od dneva, ko je mogla uporabiti nove dokaze. V kolikor je dan, ko je stranka mogla uporabiti nove dokaze kasnejši datum od dneva seznanitve z novimi dokazi, in to je predmet v mojem primeru, začne teči rok od dneva, ko je dokaze mogla uporabiti in je v tem primeru datum seznanitve z novimi dokazi brezpredmeten. Izbira datuma je alternativna in oblika povedi je v smislu logike disjunkcija. Trditev, da se morata stavka upoštevati kumulativno je napačna. Kumulativno vrednotenje bi bilo v primeru, da bi bil veznik in, to pa je vezalno priredje. Prosim za potrditev, morda dopolnitev mojega stališča ali ga ovržite.

Primera:

• prožnost ob naravnih nesrečah je sposobnost posameznika, družbene skupine ali celotne družbe, da se na ustrezen način sooči, odzove in prilagodi negativnim posledicam naravne nesreče

• Preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in vsem drugim nezakonitim dejavnostim, ki škodijo finančnim interesom EU

Jezikovna svetovalnica je podoben primer s predlogi že obravnavala (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2024/sklon-samostalnika-ob-dvojnem-predlogu) in ugotovila, da se pri daljših skladenjskih enotah tradicionalno pravilo opušča, napake pa se skoraj ne zavedamo. Ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini? Na primer po analogiji z ujemanjem po bližini pridevnikov in glagolov pri samostalniških zvezah, kar je argument iz prispevka Jezikovnega kotička Pravne prakse (Hribar Nataša, Na pijačo pred ali po kosilu?, Pravna praksa, št. 11, 2012, str. 32), ali preprosto zato, ker je to gospodarna in učinkovita rešitev, kadar dosledna izpolnitev skladenjskih vezi tako zaplete stavek, da poslabša njegovo berljivost in jasnost.

Ker sprašujemo za rabo v uradnih dokumentih, kakšna je po vašem mnenju zvrstna in slogovna vrednost take rešitve? Imate morda kakšne napotke za rabo ali nerabo take vezave po bližini?

Pred kratkim smo vam poslali vprašanje, ali je v knjižnem jeziku (uradnih dokumentih) že mogoče šteti za slovnično pravilno ali vsaj sprejemljivo, da več predlogov, glagolov ali samostalnikov, ki bi se sicer vezali z različnim sklonom, vežemo po bližini. Naknadno smo se začeli spraševati, ali bi bilo treba pri odločanju o tem ločeno obravnavati naslednje primere:

a) povedi, v katerih imamo kombinacijo samostalnikov s predlogom in samostalnikov brez predloga (»Parlament naj zakonsko uredi proces oblikovanja, odločanja, izvajanja in ocenjevanja nacionalnovarstvene politike.«) b) primere s predložnimi zvezami,  ki zahtevajo različne sklone  (»pred, med in po vojni«)  in c) glagole, ki se vežejo z različnimi skloni (»občudoval in bal sem se je«).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.