Zadetki iskanja
ekspr. izprijen človek: družiti se z izprijenci / moralni, spolni izprijenec
izpríjenka -e ž, člov. (ȋ) poud.
izpríjenčev -a -o (ȋ) poud.
1. nanašajoč se na moralo:
a) z moralnega stališča je to nedopustno / tovarištvo, vztrajnost in druge moralne lastnosti; estetske in moralne vrednote / moralno dejanje, ravnanje; tega ne bi smel storiti, to vendar ni moralno
b) moralni propad, razkroj; moralna kritika družbe; držati se moralnih načel, zakonov; to ni le ekonomsko, ampak tudi moralno vprašanje / ima izostren moralni čut / moralna vzgoja otrok / slabš. deliti moralne nauke; moralna tendenca romana je preveč poudarjena / ekspr. moralni izprijenec; moralna čistost / slabš. moralno zgražanje moralistično / moralen človek tega ne bi naredil; on je zelo moralen / moralno-politična karakteristika / moralni kodeks novinarjev, zdravnikov etični kodeks
c) to je moralni nauk basni, zgodbe
2. nanašajoč se na človekovo duševnost, čustva: moralna in materialna podpora; moralno zadoščenje / čutiti moralni pritisk / povzročiti veliko moralno škodo / pravna in moralna dolžnost, pravica / ekspr. dobiti moralno klofuto, lekcijo / moralni zmagovalec
● pog. imeti moralnega mačka občutek sramu, krivde zaradi dejanja, vedenja, ki ni v skladu s častjo, obljubo
♦ rel. moralna teologija teološki nauk, ki obravnava pravila človeškega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo
- morálno prisl.:
to ga je moralno dvignilo; on vrednoti odnose, stvari predvsem moralno; biti moralno odgovoren;
star. iznakaženec: obraz popačenca je bil čisto izmaličen
● star. moralni popačenec pokvarjenec, izprijenec
1. kdor je neuspešen pri delu, v življenju, zguba: on je pustolovec in bodoča propalica; njegovo ženo so imeli za pijanko in propalico; totalna, velika propalica
2. moralno propadel človek, izprijenec: režimske propalice so namenoma uničevale državo / moralna propalica