Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost]
    1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
    2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost
ETIMOLOGIJA: ↑invaliden

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
besedílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na besedilo: besedilne sestavine
♦ šol. besedilna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva; tekstna naloga
SSKJ²
dán2 -a -o prid. (á)
1. knjiž. na katerega se v obravnavanem primeru misli: izhlapevanje vode v danem času; v danem položaju je vsak ravnal po svoje; znajti se v danih razmerah
● knjiž., ekspr. gleda na stvari, kot da so dane enkrat za vselej dokončno določene, nespremenljive
2. mat. za katerega je v podatku povedano, kolikšen je, kje je: iz danega polmera izračunati obseg in ploščino kroga; iz dane funkcije iskati novo funkcijo / dane točke krivulje; sam.: zadovoljiti se z danim; prim. dati
SSKJ²
debelína -e ž (í)
1. razsežnost med dvema najbližjima nasprotnima ploskvama česa: izračunati debelino; izmeriti po širini in debelini; debelina deske, stene / debelina ledu / debelina črte, niti / te pločevine doma še ne izdelujemo v zahtevani debelini
// razsežnost v premeru, obsegu: debelina debla, palice / drevo raste v višino in debelino
// velikost okroglega predmeta: debelina jabolka; krompir srednje debeline
2. lastnost debelega: plošča je zaradi debeline premalo prožna
3. nar. debela, gosta trava, rabljena navadno za steljo: Obračal je debelino, ki mu je pod grabljami surovo šumela (F. Bevk)
SSKJ²
dodekaéder -dra m (ẹ́)
geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov; dvanajsterec: izračunati površino dodekaedra
SSKJ²
dvanajstérec in dvanajstêrec -rca m (ẹ̑; ȇ)
1. geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov; dodekaeder: izračunati površino dvanajsterca
2. lit. verz, ki ima dvanajst zlogov in cezuro za šestim zlogom:
SSKJ²
elípsa -e ž (ȋ)
1. geom. sklenjena krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od obeh gorišč stalna: narisati elipso / planeti se gibljejo okrog sonca po elipsah / kolo je dobilo obliko elipse
// lik, ki ga omejuje ta črta: izračunati ploščino elipse; središče elipse; velika os elipse njen najdaljši premer
2. jezikosl. neuporaba jezikovne prvine, ki jo je iz zveze lahko razbrati, izpust: pisatelj rad uporablja elipse
SSKJ²
grám -a m (ȃ)
utežna mera, tisočina kilograma: izračunati v gramih; tehta pet gramov [g]
● ekspr. do grama se vse ujema popolnoma, natančno; ekspr. zdaj ne utegnemo tehtati krivde na grame natančno presojati
SSKJ²
iz... ali iz... in z... ali iz... in s... ali iz... tudi z... ali iz... tudi s... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z iz, izpod za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti iz notranjosti česa navzven: izbrizgati, izčenčati, izčrpati, izluščiti, izseliti, izseljevati, izstopiti, iztisniti / izgnati iz dežele; izkopati izpod razvalin
b) izhodišča, izvora: izhajati, izvirati
c) dosege zaželenega namena, cilja: izberačiti, izbojevati, izprositi, izučiti
č) prenehanja obstajanja, stanja: izginiti, izginjati / v zvezi s se izbliskati se, izdišati se, izgnojiti se
d) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): izbočiti, izbrisati, izdelati, izdelovati, izkristalizirati, izračunati
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: izboljšava, izdelek, izdelovalen, izgon, izvor
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: izglagolski, izimenski, izreden; izbliza; prim. z...
SSKJ²
izkalkulírati -am tudi skalkulírati -am dov. (ȋ)
publ. napraviti kalkulacijo, izračunati: izkalkulirati ceno blaga
SSKJ²
izračún -a m (ȗ)
1. glagolnik od izračunati: izračun amortizacije, davka, stroškov / publ. ekonomski izračun ekonomski račun
2. nav. mn., publ. rezultat računanja: izračuni kažejo, da je ta način gradnje najcenejši; po prvih izračunih je turistična sezona uspešna / izračun ni pravilen, ker so v formulo vstavljeni napačni podatki
SSKJ²
izračúnanje -a s (ȃ)
glagolnik od izračunati: izračunanje cene, obresti / izračunanje ploščine, prostornine
SSKJ²
izračúnati -am tudi zračúnati -am dov. (ȗ)
1. z računanjem ugotoviti, določiti: izračunati hitrost vožnje; izračunati obresti; izračunal je, kdaj se bo komet najbolj približal zemlji / izračunati na pamet, prste, z računalom
// ugotoviti, določiti sploh: izračunali so, da imajo še dovolj časa do odhoda vlaka; hitro si je izračunal, da ga lahko reši le beg
2. končati računsko operacijo: dijak je nalogo pravilno začel, ni je pa izračunal
♦ geom. izračunati ploščino trikotnika; mat. izračunati enačbo
    izračúnan tudi zračúnan -a -o:
    izračunani stroški; izračunana višina
SSKJ²
izračúniti -im dov. (ū ȗ)
zastar. izračunati: izračuniti brez napake
SSKJ²
izračunljív -a -o prid. (ī í)
ki se da izračunati: izračunljiv čas; lahko izračunljiva naloga / uspeh ni izračunljiv v denarju
SSKJ²
kamnína in kamenína -e ž (ī)
trdni sestavni del zemeljske skorje: proučevati kamnino; določevati rudnine v kamnini; krhka, zelo trda kamnina; različne plasti kamnine; izračunati starost kamnine; razpoke v kamnini / apnena, dolomitska kamnina; vulkanska kamnina
♦ geol. eruptivna kamnina; inkrustirana kamnina; magmatska kamnina nastala iz magme; petr. kavernozna kamnina ki ima veliko votlin; metamorfna kamnina; prim. kamenina
SSKJ²
kapitalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. nav. ekspr. napraviti kaj kapitalistično: kapitalizirati obrt / nove razmere so ta družbeni razred kapitalizirale
2. ekon. spremeniti v kapital: kapitalizirati prihranke; pren., ekspr. kapitalizirati znanost
// izračunati vrednost kapitala na osnovi njegovega donosa: kapitalizirati dohodek; kapitalizirati zemljiško rento
♦ fin. kapitalizirati obresti pripisati jih h glavnici
    kapitalizíran -a -o:
    kapitalizirani kmetje
SSKJ²
kilometráža -e ž (ȃ)
1. število prevoženih kilometrov: kilometraža se je povečala / koliko imate kilometraže
// razdalja, izražena v kilometrih: izračunati kilometražo cest
2. kilometrina: izplačati dnevnice in kilometražo
SSKJ²
kód1 -a m (ọ̑)
sistem dogovorjenih znakov, ki predstavlja določene podatke, informacije: dešifrirati, sestaviti kod; prevesti sporočilo v kod; zapisati v kodu; satelit dobiva povelja v binarnem kodu / vsaka črka ima, predstavlja svoj kod; izračunati zapisane kode števil; črkovni, številčni kod / filmski, kulturni kod / jezikovni, komunikacijski kod
SSKJ²
kóda1 -e ž (ọ̑)
dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo: programska koda; izračunati zapisane kode števil / abecedna, številčna koda / varnostna koda; ključavnica s štirištevilčno kodo / bar koda črtna koda; črtna koda niz temnih črt z vmesnim svetlejšim prostorom, ki elektronski napravi omogoča odčitavanje določenih informacij o proizvodu
// sistem takih znakov: sestaviti kodo; pisanje kode za operacijski sistem; rač. urejevalnik kode
Število zadetkov: 191