Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema
    adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti
SSKJ
ákt -a m (ȃ) 
  1. 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe
    // spolni akt spolno občevanje
  2. 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte
  3. 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt
  4. 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
SSKJ
àmorála -e ž (ȁ-ȃ) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti
SSKJ
avtohtón -a -o prid. (ọ̑) ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta
// knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija
SSKJ
bárvati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. prepajati, pokrivati z barvo: barvati steno, volno; barvati z zeleno barvo; barva si lase, ustnice
    ♦     med. barvati histološki preparat
  2. 2. povzročati obarvanost: zarja barva oblake; listje se barva; pren. barvati glas, pesniški izraz
    bárvan -a -o: rdeče barvan pod; barvani ljudje barvnopolti
SSKJ
bêbavost tudi bébavost -i ž (é; ẹ́) duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu
♦ med. starostna bebavost
SSKJ
binóm -a m (ọ̑) mat. izraz, ki ima dva člena, dvočlenik: kubiranje binoma
Glasuj SNB
bodyartistični -a -o cit. [bôdiartístični] in bôdiartístični -a -o prid. (ȏ-í)
ki je v zvezi z body artom; body art2 In ker ne razumejo umetniškega procesa, tudi ne vidijo, da je tako kot balet, ki je umetniško formaliziran izraz nenaravnega gibanja, formaliziran tudi bodyartistični performans | Bodiartistični performansi, ki jih z enako krvavo ostrino izvajajo moški in ženske, so morda najpopolnejša oblika izzivanja kapitalističnega funkcionalizma E ↑body art1 
SSKJ
bolésten -tna -o prid., boléstnejši (ẹ̄) 
  1. 1. nanašajoč se na bolest: bolesten krik, nasmeh, vzdih; bolesten izraz; bolestne poteze obraza / bolestno razočaranje
  2. 2. ki tako presega navadno mero, da kaže skoraj bolezenske znake: bolestna občutljivost, razburljivost / bolestna lažnivost; z bolestno radovednostjo je poizvedoval o njej
    boléstno prisl.: bolestno zaječati, zaklicati; bolestno častihlepen; bolestno trpka beseda
SSKJ
brezskŕben -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje
    brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti
SSKJ
cantábile [ka-] prisl. (ȃ) muz., označba za izraz izvajanja spevno: igrati cantabile
SSKJ
cíparski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cipa1: ima ciparski izraz na obrazu / ciparska kavarna
SSKJ
cméra in cmêra -e ž (ẹ̑; ȇ) slabš.  
  1. 1. kdor se (rad) joka: ne bodi taka cmera / se še nisi najokal, cmera
    // redko malodušen, črnogled, neodločen človek: moraš se mu postaviti po robu, saj nisi cmera
  2. 2. redko cmerav izraz obraza: nakremžil se je v cmero
SSKJ
čestítka -e ž (ȋ) nav. mn. izraz veselja komu ob pomembnem dogodku, uspehu: ob opravljenem doktoratu so mu izrekli iskrene čestitke; ves dan je sprejemala čestitke; zahvaliti se za čestitko; nevesto so obsuli s čestitkami
// dobre želje, voščilo: državniki so izmenjali novoletne čestitke / ob devetih so v radiu čestitke
SSKJ
človečánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na človečanstvo: uresničevanje resnično človečanskih odnosov v družbi; ljudje s človečanskim čustvovanjem / boj za mir je izraz skupne človečanske povezanosti / človečanske pravice
SSKJ
čŕta -e ž (ŕ) 
  1. 1. nepretrgana vrsta točk: narediti, potegniti črto; pisati od črte do črte, čez črto; debela, tanka črta; navpična, poševna črta; cikcakasta, kriva, ravna črta; črti nista vzporedni / notna črta; pog. nogavice brez črte šiva, roba; blago z belimi črtami / cesta je speljana v ravni črti po ravnini v smeri, liniji
  2. 2. črti podobna zareza: črte na dlani; ostra črta ob ustih / črte njenega obraza so razodevale žalost poteze, izraz
  3. 3. drug poleg drugega stoječi predmeti ali objekti; vrsta, linija: strnjena črta hiš / bojna, obrambna črta
  4. 4. kar ločuje, razmejuje: nosil je pošto iz naše cone preko črte; prekoračiti mejno črto; črta, do katere seže gozd
  5. 5. obris, kontura: črta gorá na obzorju; profilna črta obraza; pren. dogodek je prikazal v skopih črtah
  6. 6. nav. mn. osnovna lastnost ali značilnost, poteza: odbijajoče črte njegovega značaja; skupne stilne črte med srednjeveškim kiparstvom in slikarstvom / osnovne črte oktobrske revolucije
    ●     ekspr. vojna je napravila črto čez njegove načrte jih je onemogočila, prekrižala; ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; publ. pod črto razmišljanja bi zapisal še tole priporočilo ob koncu bi še dodal, pripomnil; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; ekspr. drama je uspela na celi črti popolnoma, v celoti; publ. v debati sta se znašla na isti črti sta bila enakega mnenja, naziranja; publ. razvojna črta našega gospodarstva načela, smernice; zračna črta najkrajša razdalja med dvema krajema
    ♦     avt. neprekinjena črta vzdolž ceste, čez katero voznik ne sme zapeljati; gled. črta izpuščanje, črtanje besedila v dramskem delu; dramaturška, režijska črta; jur. demarkacijska črta začasna meja med državami ali armadami, navadno po sklenitvi premirja; mat. ulomkova črta vodoravna ali poševna črta, ki loči števec in imenovalec; navt. ločna črta nekdaj merska enota na kompasu, 11°15'; vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok ladje; šport. ciljna, startna črta
SSKJ
čútenje in čutênje -a s (ú; é) 
  1. 1. glagolnik od čutiti: čutenje bolečine, mraza / močno, živo čutenje
  2. 2. vsebina človekovega notranjega doživljanja, čustvovanja: jezik je izraz narodnega duha, čutenja in mišljenja; v slikarjevem delu je vidno njegovo slovensko čutenje; v uprizoritvi je skušal delo približati čutenju evropskega človeka
SSKJ
dandízem -zma [den-] m (ī) knjiž. pretirana eleganca v oblačenju in vedenju moških: njegov dandizem je bil izraz tedanje dobe
SNB
deadline -na cit. [dêdlajn] m (ȇ)
končni rok, čas, do katerega je treba končati kako delo; skrajni rok: Zmerom je na obzorju kak nov deadline: prevesti moram sinopsis, pa napisati novo izjavo, pa v scenarij vnesti zadnje popravke E ← agl. deadline 'končni rok', morda iz vojaškega žargona; v ameriški državljanski vojni je bil izraz v rabi v zaporih v pomenu 'črta, ki se je ne sme prestopiti', dobesedno 'smrtna črta', iz dead 'mrtev' + line 'črta'
SSKJ
déškost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost deškega: z njegovega obraza je izginil izraz deškosti / svet sproščene vedrosti in deškosti
Število zadetkov: 303