Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden (zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja (arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.-M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.-Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? (iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., (nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.
Pleteršnik
tr̀š, tŕša, m. 1) der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., Jan., C., Valj. (Rad), Dol., Gor.; trše iztrebiti, SlN.; — der Stamm, Mur., Gor.; — = bukev, kateri so veje obsekane, Idrija; drži se kakor bukov trš, Zv.; — pravi t. je, er ist ein wahrer Klotz, Cig.; — 2) ein verkrüppelter, im Wachsen zurückgebliebener, strauchartiger Baum, C., Svet. (Rok.); s smrekovim tršem dimnik ometati, Vod. (Izb. sp.); — der Strauch, Ben.-Kl.; — 3) der Rebenkopf, Mariborska ok.-C.; — 4) der Rumpf des menschlichen Körpers, Mur., V.-Cig.; — 5) die Buche, Črni Vrh-M.; die Rothbuche, Notr.-Cig.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
vö̀skr̀čiti -im dov. iztrebiti: je nej na miszli mejla lutheransztvo zcsiszta vöszkercsiti KOJ (1914), 151
Prekmurski
vö̀spràviti -správim dov.
1. urediti, doseči: ka je on nyemi rejszan pomágao vöszpraviti, naj ga prevecs neoklesztijo KOJ 1848, 58; ka nyim poglavárje od törka vöszprávijo AIP 1876, br. 2, 6; je nyima kat. Cérkev prejkdao ino vöszpravo, da sze je odpovedalo KOJ (1914), 113
2. odpraviti, iztrebiti: Da vſzáke krive návuke zmed náſz vö ſzprávis BKM 1789, 347
1. urediti, doseči: ka je on nyemi rejszan pomágao vöszpraviti, naj ga prevecs neoklesztijo KOJ 1848, 58; ka nyim poglavárje od törka vöszprávijo AIP 1876, br. 2, 6; je nyima kat. Cérkev prejkdao ino vöszpravo, da sze je odpovedalo KOJ (1914), 113
2. odpraviti, iztrebiti: Da vſzáke krive návuke zmed náſz vö ſzprávis BKM 1789, 347
Prekmurski
vö̀strébiti -im dov. iztrebiti, očistiti: Velo je drevje vösztrêbiti KAJ 1870, 91; i vö te sztrêbi z zemle ti 'zivôcsi TA 1848, 42; vért travíno vösztrêbi KAJ 1870, 119; z-püsztsáka szvojega je pomali vösztrêbo trnye KAJ 1870, 137; pren. düso mojo vö sztrêbiti szopijo TA 1848, 23; vſzega hüdoga korenye vö ſztrejbim KŠ 1754, 239; da vö sztrébim z meszta Goszpodnovoga vsze csinécse hüdôbo TA 1848, 81; Sztrêbi vö z-méne ſzkazlivoſzt BRM 1823, 427; Ti sztrêbi vö z-szrdcza náklonoszt odürno KAJ 1848, 218
vö̀ strébiti se ~ -im se iztrebiti se: vſzákſe vſzajenyé vö ſze ſztrejbi KŠ 1771, 50; pren. naj ſze zetoga 'zitka vö ſztrejbim KŠ 1754, 231; Ar sze hudodélni czi vö sztrêbijo TA 1848, 29
vö̀strébleni -a -o iztrebljen: szo krumpiske z-ograda vösztrêbleni KAJ 1870, 154
vö̀ strébiti se ~ -im se iztrebiti se: vſzákſe vſzajenyé vö ſze ſztrejbi KŠ 1771, 50; pren. naj ſze zetoga 'zitka vö ſztrejbim KŠ 1754, 231; Ar sze hudodélni czi vö sztrêbijo TA 1848, 29
vö̀strébleni -a -o iztrebljen: szo krumpiske z-ograda vösztrêbleni KAJ 1870, 154
Prekmurski
ztrébiti -im dov. iztrebiti: Vsáki čemérnati náras more se ztrebiti AI 1878, 47; Na Nemškom so vuké skoro že ztrebili AI 1878, 9
Slovar Pohlinovega jezika
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Pohlin
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
iztrebiti glagol
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Celotno geslo
Megiser
iztrebiti dovršni glagol
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
iztrebiti glag. dov. ♦ P: 16 (*P 1563, TO 1564, TPs 1566, TC 1574, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
Število zadetkov: 17
Dostopnost