Zadetki iskanja
1. ki se da deklamirati: lahke in deklamatorične pesmi / deklamatorični slog deklamatorski
2. slabš. vznesen, a vsebinsko prazen: izumetničena deklamatorična proza
narediti, povzročiti, da kaj ni več v skladu z naravnim, navadnim: pisatelj je v knjigi osebe izumetničil in potvoril; izumetničiti govor, slog
- izumetníčen -a -o:
izumetničen jezik; te stvari dajejo ulicam izumetničen videz; povest je preveč izumetničena; izumetničeno oblačenje; prisl.: izumetničeno govoriti
ki ni doživet, ni občuten: nedoživeti dogodki, vtisi; njegov odnos do opisovanih oseb je nedoživet / izumetničena, nedoživeta lirika
sladkôbnost -i ž, pojm. (ó)