Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Celotno geslo Sinonimni
prijáviti -im dov.
1.
komu kaj sporočiti kaj na pristojno mesto, pristojnemu organu
SINONIMI:
neknj. pog. dati naprej, zastar. oglasiti, knj.izroč. priglasiti
2.
koga sporočiti pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje
SINONIMI:
knj.izroč. priglasiti
GLEJ ŠE SINONIM: javiti, ovaditi
SSKJ²
priséči -séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ́)
1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pisno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z notranjim predmetom priseči prisego / ekspr. prisegel je, da se ne bo vtikal v naše odnose zagotovil / kot podkrepitev: vse je res, prisežem; prisežem, da ni kriv; prisežem na svojo čast, da je bilo res tako
 
pravn. po krivem priseči
2. javno, po določenem postopku obljubiti ravnati se po načelih, navedenih v izjavi; slovesno izjaviti: predsednik republike je prisegel / prisegel je, da bo varoval uradno tajnost
3. ekspr. trdno obljubiti: prisegel ji je zvestobo; prisegla sta si prijateljstvo za vse življenje
    priséžen -a -o:
    tu je bilo priseženih veliko priseg
     
    star. priseženi izvedenec zapriseženi izvedenec
Pravo
psihiátrični preglèd -ega -éda m
Pravo
psihiátrično mnênje -ega -a s
Celotno geslo Frazemi
sápa Frazemi s sestavino sápa:
bíti brez sápe, na vsò sápo, ostáti brez sápe, príti do sápe, sápo je vzélo kómu, v êni sápi, v ísti sápi
SSKJ²
sóden -dna -o prid. (ọ́)
1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji prvotnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi
2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni pripravnik; nekdaj sodni pristav, svetnik / sodni okoliš / sodni zapori nekdaj zapori za priprte osumljence, obtožence
● 
sodni dan ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. pohiti vendar, kaj misliš, da te bodo do sodnega dne čakali (zelo) dolgo; ekspr. tega do sodnega dne ne bom pozabil nikoli; knjiž., ekspr. po sodnem dnevu svetovne vojne po grozotah, razdejanju; star. Bog ga je poklical pred sodni stol umrl je
♦ 
med. sodna medicina medicina, ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; pravn. sodni izvedenec uradno določen strokovnjak, na mnenje katerega se sodnik v sodbi opre; sodni kolek kolek, s katerim se sodišču plačujejo takse; sodni nalog; sodni senat, zbor; sodni stroški stroški v zvezi s sodnim postopkom; sodna oblast; sodna obravnava, razprava; sodna poravnava poravnava pred sodiščem v postopku tožbe; rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem; zgod. sodni gospod v fevdalizmu zemljiški gospod s sodno oblastjo za svoje zemljiško gospostvo
    sódno prisl.:
    sodno preklicati; sodno overovljen podpis
Pravo
sódni izvédenec -ega -nca m
Celotno geslo Etimološki
sofȋst -a m
SSKJ²
soglásje -a s (ȃ)
1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju
2. pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve česa: dati soglasje za zvišanje cen; investitor mora za vsako spremembo dobiti soglasje ustreznega organa; zamenjati stanovanje brez soglasja stanodajalca
// mnenje, da je kaj pravilno, ustrezno: dobiti soglasje k finančnemu načrtu, predlogu
// dokument s takim mnenjem: podpisati soglasje; imeti za gradnjo vsa potrebna soglasja
3. skladnost, ubranost: soglasje med vsebino in obliko / biti sam s seboj v soglasju / glas trobente se je zlival z drugimi glasovi v prijetno soglasje sozvočje, harmonijo
● 
ekspr. med njima je vladalo soglasje medsebojno razumevanje, prijateljstvo; delati v soglasju s predstojniki po njihovih navodilih
Celotno geslo Etimološki
štọ́rija -e ž
Pravo
telésni preglèd -ega -éda m
Davki
udeléženec postópka -nca -- m
Pravo
udeléženec postópka -nca -- m
Celotno geslo Etimološki
vẹ́deti vẹ́m nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
vprášati za tudi vprašáti za -am za dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadeti si za koga/kaj
Vprašala je za vizum.
2.
kdo/kaj iskati koga/kaj
Vprašal je za sina.
SSKJ²
zapriséči -séžem dov., zaprisézi zaprisézite; zapriségel zapriségla; nam. zapriséč in zaprisèč (ẹ́)
narediti, da kdo opravi prisego: sodnik zapriseže pričo / hotel ga je zapriseči, da bi izpolnil njegovo voljo s prisego obvezati
// narediti, da kdo opravi slovesno izjavo: zapriseči sodnika; zapriseči vojake; zapriseči ob nastopu službe, prevzemu oblasti
● 
publ. zaprisegli so, da tega niso storili prisegli, zagotovili
    zapriséči se knjiž.
    trdno obljubiti, skleniti: zaprisegel se je, da tega ne bo več delal
    zapriséžen -a -o:
    zaprisežen izvedenec; zapriseženi sodni tolmač
     
    brez intuicije tudi tak zaprisežen racionalist ne more shajati nepopustljiv, dosleden
Pravo
zaslíšanec -nca m
SSKJ²
zdravníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na zdravnike: bela zdravniška halja; zdravniška torba / zdravniški poklic; zdravniška etika / iti na obvezni zdravniški pregled; zdravniška oskrba; iskati zdravniško pomoč; biti pod zdravniškim nadzorstvom; zdravniško spričevalo / svoje mnenje je dal tudi zdravniški izvedenec; zdravniška komisija; sestanek zdravniškega društva
 
med. zdravniški konzilij
Celotno geslo Sprotni
zvonoslôvje samostalnik srednjega spola
    veda o zvonovih in zvonjenju 
Število zadetkov: 59