Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

agílen agílna agílno pridevnik [agílən]
    1. ki je dejaven, spreten in se zna hitro, učinkovito odzivati, prilagajati na okoliščine
      1.1. ki je okreten, se lahko hitro, spretno giblje
    2. ekspresivno ki je okreten in se hitro, učinkovito odziva na okoliščine na vozišču
      2.1. ekspresivno ki je značilen za vozilo s takimi lastnostmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
SSKJ²
apníca2 -e ž (í)
z vodo mešano gašeno apno: apnica izvrstno konzervira jajca
bakalár bakalárja; tudi bakalá samostalnik moškega spola [bakalár]
    1. posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: polenovka
      1.1. namaz iz te ribe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. baccalà, star. bacalaro, iz špan. bacalao ‛polenovka’, nejasnega izvora, morda iz lat. baculum ‛palica’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
blȃgor -gra m
Pravopis
božánsko nač. prisl. (ȃ) poud. ~ se imeti |čudovito, izvrstno|
brzen2
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]
    1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
    2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
    3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah
      3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
Pravopis
comme il faut [kom il fó] nač. prisl. (ọ̑) fr. cit. vesti se ~ ~ ~ zgledno, izvrstno
dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža tak propad, nazadovanje
      1.2. v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom; SINONIMI: dekadenčen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej dekadenca
Celotno geslo Frazemi
dojênček Frazemi s sestavino dojênček:
spáti kot dojênček, zaspáti kot dojênček
SSKJ²
fêjst tudi fést -- prid. (ȇ; ẹ̑pog.
1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: tukaj so sami fejst ljudje; ekspr. kaj ni tale naš kolega fejst dečko / fejst gospodinja je pridna, skrbna
// ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; dober: tu je pa res fejst zrak / fejst avto ima
2. postaven1, lep2fejst fant; ekspr. fejst baba, ne
    fêjst tudi fést prisl., nižje pog.
    dobro, izvrstno: fejst gospodari / fejst so se zabavali / fejst počisti temeljito
    // zelo, hudo: fejst je počilo; fejst je umazan
fejst
Celotno geslo Kostelski
fejstˈfeːi̯st prisl.
fílmar fílmarja samostalnik moškega spola [fílmar]
    manj formalno kdor se ukvarja s snemanjem filmov, navadno poklicno
ETIMOLOGIJA: film
SSKJ²
gospôda -e ž (ó)
1. nekdaj pripadniki plemiškega ali meščanskega sloja: gospoda je bila skoraj vsa potujčena; služil je pri gospodi; grajska gospoda; prišlo je tudi mnogo gospode iz mesta / star., s povedkom v množini moškega spola: gospoda so se znali izvrstno kratkočasiti; gospoda so zelo zahtevni
 
zgod. zemljiška gospoda do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastniki zemlje s podložniki
2. ekspr. ljudje, ki udobno živijo in jim ni treba (fizično) delati: tej sosedovi gospodi je pa res dobro / imajo se za gospodo / slabš. jara gospoda prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v navadah, vedenju posnemajo meščane / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda
SSKJ²
harfístka -e ž (ȋ)
ženska, ki igra harfo: orkester ima izvrstno harfistko
Pravopis
izbórno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́/ọ̑; ọ́/ọ̑) neobč. zelo dobro, izvrstno: ~ kuhati
SSKJ²
izpopolnílo in spopolnílo -a [ispopou̯nilo; spopou̯nilos (í)
kar kaj izpopolni, izpopolnjuje: močna krmila so izvrstno izpopolnilo za suho krmo; članki so izpopolnilo njegove razprave / znanje je potrebno izpopolnila izpopolnitve
SSKJ²
izvŕsten -tna -o prid. ()
1. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost v zelo veliki meri: izvrsten film; fotograf je izdelal izvrstne slike; pripravili so mu izvrstno kosilo / ima izvrsten vid
// ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: izvrsten delavec, športnik; fant je izvrsten; izvrstna gospodinja
// glede na določene zahteve zelo uspešen, učinkovit: izvrsten načrt / to je izvrstna misel
2. ki glede na možni razpon dosega zelo visoko pozitivno stopnjo: izvrstna kakovost / izvrstni rezultati
    izvŕstno 
    1. prislov od izvrsten: izvrstno igra na klavir; izvrstno kuhati; počuti se izvrstno; izvrstno ubran zbor
    2. v povedni rabi izraža veliko zadovoljstvo nad čim: izvrstno je, da si prišel / elipt. izvrstno, da si to naredil; sam.: dobiti izvrstno iz fizike nekdaj najvišjo pozitivno oceno
Pravopis
izvŕsten -tna -o; -ejši -a -e (ŕ; ȓ; ŕ; ȓ) ~ delavec; biti ~
izvŕstno -ega s, pojm. (ŕ; ȓ) domisliti se česa ~ega
izvŕstnost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
Število zadetkov: 59