- 1. moški, ki goji jahanje: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače; nastop jahačev na tekmovanju; miličniki jahači / jahač stopi s konja jezdec; v daljavi je zagledal krdelo jahačev
- 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: dati na struno papirnate jahače
♦ adm. kartotečni jahač predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; kartotečni jezdec; agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec
Zadetki iskanja
SSKJ
jaháč -a m (á)
SSKJ
véšč -a -e prid. (ẹ̄)
- 1. ki zna dobro, praktično opraviti, opravljati kako dejavnost: računanja, star. računanju vešč človek / vešč grščine ki dobro zna grško; star. poti vešč ki dobro pozna pot
// vešč jahač, lovec - 2. ki kaže tako lastnost koga: vešč udarec; vešče pisanje / ekspr.: z veščo roko voditi podjetje; ocenjevati z veščim očesom kot (dober) poznavalec, strokovnjak
● zastar. vešči ljudje trdijo o dogodku drugače ljudje, ki vedo o njem
- véšče prisl.: vešče uporabljati orožje; sam.: branja in pisanja veščih nekoč ni bilo veliko
SSKJ
konjík in kónjik -a m (í; ọ̄) star.
- 1. konjenik: v vas so prihrumeli konjiki / bil je potrjen h konjikom
- 2. jezdec, jahač: konjik je večkrat prijezdil tod mimo
SSKJ
konjúh -a m (ū) star.
- 1. konjar: več let je bil konjuh
- 2. jezdec, jahač: slišalo se je le vpitje tatarskih konjuhov
SSKJ
církuški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cirkus: cirkuški artisti in glumači; cirkuški ljudje; bil je cirkuški jahač / cirkuški voz; cirkuška arena / cirkuška predstava, točka
// slabš. tak kot pri cirkuških ljudeh: čisto cirkuškega vedenja je
// slabš. tak kot pri cirkuških ljudeh: čisto cirkuškega vedenja je
SSKJ
SSKJ
Število zadetkov: 7
Dostopnost