- 1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev
- 2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec
- 3. pog., slabš., redko belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane
Zadetki iskanja
- bŕzo prisl.: brzo se je raznesla vest; sam.: pog. odpeljal se je z brzim brzovlakom
♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja
- 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati
// ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času - 2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj
- 3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt
● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; žarg., šport. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; žarg., šport. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti
♦ avt. hitra cesta cesta za vozila z večjo hitrostjo; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo
- hítro
- 1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje
- 2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite
// izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam
● preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna - 3. redko v neposredni bližini; tik: pošta je hitro za voglom
♦ muz. hitro označba za hitrost izvajanja allegro
- hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; prim. kakor hitro, nahitro
- 1. glagolnik od jahati: večurno jahanje; jahanje na oslu; konj za jahanje / malenkostno jahanje na predpisih
- 2. šport, pri katerem se goji jahanje na konju: tekmovanje v jahanju / dresurno jahanje
- 1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jahati konja; jahati na konju, na oslu; jahati proti vasi, čez travnike, po cesti; vsak dan več ur jaha; jahati brez sedla, v lahnem diru; zna dobro jahati / že več let jaha goji jahanje, se ukvarja z jahanjem; pren., ekspr. čarovnice so jahale na metlah na Klek
- 2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega: jahati na veji, na zidu; deček mu je jahal na vratu / rad je očetu jahal na kolenih sedeč na njegovih kolenih posnemal jahanje; pren., ekspr. ščipalnik mu je jahal na nosu
- 3. pog., slabš. mučiti, trpinčiti, zlasti s pretiravanjem v zahtevah, s samovoljnostjo: prišel mu je v roke, zdaj ga pa jaha; zmeraj koga jaha; jahali bodo na njem, da bo kri znojil / lakota, revščina jih jaha / kot kletvica vrag naj ga jaha
- 4. pog., ekspr., v zvezi z na pretirano poudarjati, vztrajno zahtevati: jaha na disciplini, na poštevanki; ne bo mogoče stvari prikriti, oficir jaha na preiskavi
● pog., ekspr. jaha na vsaki besedi zahteva, da se uporabijo neke določene besede; rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je
- jaháje: lovili so živali, jahaje na hitrih konjih
- jahajóč -a -e: bližala se jim je počasi jahajoča patrulja
- 1. večkrat jezditi: spominja se, kako je jezdaril po teh potih; v takih dnevih je jezdaril okrog / skupine vojakov jezdarijo po mestu jahajo sem in tja
- 2. gojiti jahanje, ukvarjati se z jahanjem: po dolgem premoru je spet želela jezdariti
- 3. ekspr. jezditi, jahati: za njimi je jezdarila straža; molče sta jezdarila proti domu
- 1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jezditi konja; jezditi čez travnik, v mesto; jezditi na kameli, na konju; jezditi v diru, v koraku; pren., ekspr. čoln je jezdil na velikem valu proti obali
- 2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega; jahati: jezdil je brv in pomakal nogi v vodo; pren., ekspr. klobuk mu jezdi ušesa
- jezdèč -éča -e: star. bližal se jim je hitro jezdeč neznanec
// slabš. konj sploh: kaj pa ima razen tistih treh kljuset
- 1. domača žival, neposredna potomka osla in kobile: jahati, tovoriti na muli; mule in mezgi; natovorjen, trmast kot mula zelo
// samica te živali: mule in mulci - 2. nar. zahodno deklica, dekle: poslati mulo v trgovino / ima same mule hčere
- 1. domača žival z dolgimi uhlji, ki se goji zlasti zaradi prenašanja tovorov in ježe: osel riga; naložiti oslu vreče; jahati na oslu; natovorjen sem kot osel; trmast, uporen kot osel zelo
// samec te živali: osel in oslica - 2. slabš. omejen, neumen človek: pusti ga, to je osel; kakšen osel sem bil, da sem jim verjel; kje bodo pa še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal / kot psovka: molči, osel; ti osel neumni, stari
● ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. vsa vas mu je kazala osle zaradi tega se je norčevala iz njega; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi skušnji previden
- 1. začeti jahati: osedlali so konje in pojahali / pojahati do gozda, čez polje odjahati
- 2. vulg. opraviti spolno občevanje: pojahal jo je
● pog. ubogali bodo, ali jih bo pa hudič, vrag pojahal ali pa bodo čutili zelo neprijetne, hude posledice; pog. če bo šlo tako naprej, nas bo vse skupaj hudič pojahal bomo vsi propadli
- 1. rjava žival, navadno konj, vol: voz sta vlekla krepka rjavca; jahati na rjavcu; rjavec s črno grivo; rjavec in sivec
- 2. ekspr. človek rjave, temne polti: vsi v družini so belopolti, le jaz sem rjavec
- 1. počasna, umirjena hoja za razgibanje, oddih, navadno na prostem: zaradi bolezni je opustil sprehode; obleči se za sprehod; družinski sprehod; večerni sprehod; sprehod ob reki, po gozdu; sprehodi v dvoje / hoditi na sprehode; srečati se na sprehodu / peljati psa na sprehod / jahati na sprehod
// nav. ekspr. počasna, umirjena hoja sploh: sprehod po trgovinah / vesoljski sprehod - 2. ekspr., s prilastkom krajše, lahkotno obravnavanje česa: literarni, zgodovinski sprehod; sprehod skozi čas; sprehod v preteklost; sprehod po domačem slovstvu
♦ zool. stepni lunj lunj, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrurus
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »