Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
jáhati -am tudi jášem nedov. (ā)
1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jahati konja; jahati na konju, na oslu; jahati proti vasi, čez travnike, po cesti; vsak dan več ur jaha; jahati brez sedla, v lahnem diru; zna dobro jahati / že več let jaha goji jahanje, se ukvarja z jahanjem; pren., ekspr. čarovnice so jahale na metlah na Klek
2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega: jahati na veji, na zidu; deček mu je jahal na vratu / rad je očetu jahal na kolenih sedeč na njegovih kolenih posnemal jahanje; pren., ekspr. ščipalnik mu je jahal na nosu
3. pog., slabš. mučiti, trpinčiti, zlasti s pretiravanjem v zahtevah, s samovoljnostjo: prišel mu je v roke, zdaj ga pa jaha; zmeraj koga jaha; jahali bodo na njem, da bo kri znojil / lakota, revščina jih jaha / kot vzklik vrag naj ga jaha
4. pog., ekspr., v zvezi z na pretirano poudarjati, vztrajno zahtevati: jaha na disciplini, na poštevanki; ne bo mogoče stvari prikriti, oficir jaha na preiskavi
● pog., ekspr. jaha na vsaki besedi zahteva, da se uporabijo neke določene besede; rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je
    jaháje :
    lovili so živali, jahaje na hitrih konjih
    jahajóč -a -e:
    bližala se jim je počasi jahajoča patrulja
SSKJ²
dŕnec -nca m (ȓ)
enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju: utrujena žival je prešla iz drnca v korak; pognati konja v drnec; enakomeren, lahen, nagel drnec / jahati, voziti se v drncu
♦ vet. enakomeren, hiter tek brez poskakovanja
SSKJ²
kás -a m (ȃ)
vet. hiter tek konja, pri katerem se istočasno premikata diagonalna para nog: kas je konja utrudil / pognati v kas; jahati v kasu
SSKJ²
sprehòd in sprêhod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́)
1. počasna, umirjena hoja za razgibanje, oddih, navadno na prostem: zaradi bolezni je opustil sprehode; obleči se za sprehod; družinski sprehod; večerni sprehod; sprehod ob reki, po gozdu; sprehodi v dvoje / hoditi na sprehode; srečati se na sprehodu / peljati psa na sprehod / jahati na sprehod
// nav. ekspr. počasna, umirjena hoja sploh: sprehod po trgovinah / vesoljski sprehod
2. ekspr., s prilastkom krajše, lahkotno obravnavanje česa: literarni, zgodovinski sprehod; sprehod skozi čas; sprehod v preteklost; sprehod po domačem slovstvu
SSKJ²
stòp2 stópa m (ȍ ọ́)
1. alp. razpoka, izboklina v steni, ki plezalcu omogoča, da se opre, stopi: plezal je in iskal stop; v živo skalo vsekani stopi
2. zastar. korak, stopinja: dolgi stopi / stop za stopom se je pomikal naprej
● star. hoditi, jahati v stop v korak
SSKJ²
vštrícen -cna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki je, poteka vštric: vštricna hoja
// vzporeden: vštricni ulici / vštricna razporeditev tematsko enakih slik
    vštrícno prisl.:
    jahati, teči vštricno
SSKJ²
bélec -lca [za žival tudi beu̯ca] m (ẹ̑)
1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev
2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec
3. pog., slabš., zastar. belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane
SSKJ²
bŕz -a -o prid. (ȓ)
star. hiter: jahati na brzem konju / brzi sel / utrujen od brze hoje / bližati se brzih nog hitro; brzi vlak brzovlak
    bŕzo prisl.:
    brzo se je raznesla vest; sam.:, pog. odpeljal se je z brzim brzovlakom
SSKJ²
híter -tra -o prid., hitrêjši (í ȋ)
1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati
// ki ima veliko hitrost: hiter tek; hitra hoja / hiter ples; hitra in dinamična igra / hoditi s hitrimi koraki / hiter razvoj; hitra rast; hitro širjenje nalezljive bolezni; ladja za hitro plovbo / hiter način, tempo dela / publ. sprejeti zakon po hitrem postopku / hitra jetika jetika, za katero bolnik umre v kratkem času
2. opravljen v krajšem času, kot je običajen za določeno delo, opravilo: hitra peka; hitro bakrenje, strojenje; hitro prekajevanje mesa / hitri stroj
3. ki nastopi v razmeroma kratkem času: hiter uspeh; hitra pomoč je največ vredna; hitro in energično posredovanje policije / hitra sprememba temperature / hitra smrt
● pog. je hitre jeze se hitro razjezi, razburi; pog. je hitrih nog hitro hodi; zna hitro hoditi; šport. žarg. sneg je hiter dopušča, omogoča velike hitrosti pri smučanju, sankanju; šport. žarg. tekmovalna proga je izredno hitra dopušča, omogoča zelo velike hitrosti
♦ avt. hitra cesta cesta, rezervirana za promet motornih vozil; elektr. hitri elektron elektron, ki doseže znaten del svetlobne hitrosti; film. hitri hod kamere hod kamere, pri katerem je mogoče posneti od 32 do 48 slik na sekundo
    hítro 
    1. prislov od hiter: hitro govoriti, hoditi; hitro rasti; čas hitro teče; hitro kakor blisk, kot veter; kolo se vrti čedalje hitreje
    2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: povedala je, kaj se je zgodilo, in hitro odšla; hitro pošlji po voz; hitro razume; prinesi, pa hitro; hitro domov; hitro, hitro, čakajo te / ko boste opravili, se hitro hitro vrnite
    // izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: veselje je hitro minilo; hitro se privaditi, utruditi; najhitreje opravim sam
    ●     preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
    3. v neposredni bližini; tik4: pošta je hitro za voglom
    ♦     glasb. hitro označba za hitrost izvajanja allegro
    hítro ko vez., v časovnih odvisnih stavkih
    brž ko: hitro ko prideš, se oglasi; 
prim. kakor hitro2, nahitro
SSKJ²
jahalíšče -a s (í)
prostor za jahanje: iti na jahališče; jahati po jahališču
SSKJ²
kljúse -ta in kljusè -éta s (ú; ȅ ẹ́)
ekspr. star, onemogel konj: kljuse je s težavo vleklo voz; jahati na kljusetu
// slabš. konj sploh: kaj pa ima razen tistih treh kljuset
SSKJ²
lísec -sca m (ȋ)
lisasta žival, navadno vol: za dva vola je bilo premalo krme, zato je lisca prodal; jahati na liscu
SSKJ²
múla2 -e ž (ú)
1. domača žival, neposredna potomka osla in kobile: jahati, tovoriti na muli; mule in mezgi; natovorjen, trmast kot mula zelo
// samica te živali: mule in mulci
2. nar. zahodno deklica, dekle: poslati mulo v trgovino / ima same mule hčere
SSKJ²
múlica -e ž (ú)
manjšalnica od mula2: jahati na mulici
SSKJ²
ôsel ôsla [osəu̯] m (ó)
1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji, zlasti za prenašanje tovorov in ježo: osel riga; naložiti oslu vreče; jahati na oslu; natovorjen sem kot osel; trmast, uporen kot osel zelo
// samec te živali: osel in oslica
2. slabš. omejen, neumen človek: pusti ga, to je osel; kakšen osel sem bil, da sem jim verjel; kje bodo pa še dobili takega osla, ki bi jim zastonj garal / kot psovka: molči, osel; ti osel neumni, stari
● ekspr. za hrbtom mu je kazal osle imel razprte prste obeh rok tik pred nosom in pri tem iz ust molil jezik; ekspr. vsa vas mu je kazala osle zaradi tega se je norčevala iz njega; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. osel gre samo enkrat na led celo ne preveč pameten človek je po slabi izkušnji previden
SSKJ²
oslíca3 -e ž (í)
samica osla: jahati na oslici; osel in oslica
SSKJ²
rjávec -vca m (ȃ)
1. rjava žival, navadno konj, vol: voz sta vlekla krepka rjavca; jahati na rjavcu; rjavec s črno grivo; rjavec in sivec
2. ekspr. človek rjave, temne polti: vsi v družini so belopolti, le jaz sem rjavec
SSKJ²
stépen -pna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na stepo: jahati divje stepne konje; stepna trava / stepni požar; stepni veter
♦ zool. stepni lunj lunj, ki živi v pustinjah vzhodne Evrope in srednje Azije, Circus macrurus
SSKJ²
šárka -e ž (ȃ)
žival z belimi lisami, navadno kobila, krava: pomolsti šarko; jahati na šarki
SSKJ²
šímeljček -čka [šiməljčək] m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od šimelj: jahati šimeljčka
Število zadetkov: 27