Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
správiti, -prȃvim, vb. pf. 1) aussöhnen; dva človeka, ki sta se skregala, zopet s.; bolnika z Bogom s.; s. se s kom, sich mit jemandem aussöhnen; z Bogom se s.; — 2) aufbewahren; dobro spravi denar, da ga ne izgubiš, da ti ga ne ukrade kdo! nedeljsko obleko v škrinjo s.; bolje je spravljeno jajce, kakor sneden vol, Npreg.-Met.; — einheimsen, einbringen; otavo smo o lepem vremenu spravili; — 3) (an einen Ort) schaffen, bringen, in einen Zustand versetzen; proč, s pota s., wegschaffen; z mize s., abräumen; vkup s., zusammenbringen; (s., versammeln, Meg.); vino ga je pod mizo spravilo; ni ga bilo domov s.; otroka spat s.; s. kaj v denar, etwas zu Gelde machen; vojsko na noge s., ein Heer mobil machen, Cig.; nič ni iz njega s., man kann nichts aus ihm ziehen; to ga bo spravilo pod zemljo, das wird sein Tod sein; na beraško palico s., auf den Bettelstab bringen; pod se, pod svojo oblast s., unter seine Gewalt bringen; v red s., in Ordnung bringen; na dan s., ans Tageslicht fördern; v zadrego s., in Verlegenheit bringen; — s. si, sich anschaffen, Npes.-Vraz; — s. se, sich fortmachen; glej, da se spraviš od tod! mache, dass du von hier fort kommst! skozi luknjo, na drevo se s., sich durch das Loch, auf den Baum hinaufarbeiten; s. se nad koga, sich über jemanden hermachen; s. se k čemu, sich an etwas machen; s. se k delu.
Pleteršnik
tȓd, tŕda, adj. hart; v trdo skuhati jajce; — trdi denarji bares Geld, Cig.; — trdo delo, eine beschwerliche Arbeit; trd boj, ein schwerer Kampf; — trdega srca biti, hartherzig sein; trd do ubogih; — trde glave biti, ungelehrig sein; — trda bo za to reč, es wird schwer halten; za vodo, za denarje je trda, es herrscht großer Wasser-, Geldmangel; — ves trd biti na kaj, auf etwas versessen sein; — bil je že malo trd, er war schon etwas angestochen; — trd kmet, ein echter, noch uncivilisierter Bauer; — trda noč, tiefe Nacht; trdo molčati, hartnäckig schweigen; trdo imeti koga, jemanden kurz halten, strenge behandeln; — trdo za njim, dicht hinter ihm, Šol.
Pleteršnik
ubíti, ubȋjem, vb. pf. 1) erschlagen, todtschlagen; s kolcem ga je ubil; ubila ga je strela; u. se, sich erschlagen; padel je s strehe in se ubil; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; (prim. rus. bitь); — 2) zerschlagen, brechen: u. kupico, lonec; u. se, zerbrechen (intr.); lonec, zvon se je ubil; jajce se je ubilo; — 3) u. denarje, Geld verschleudern, verschwenden, C.; denar se ubije (schwindet), Z.; ves dobiček se ubije (geht verloren), Z.; veliko vina se ubije (n. pr. s pretakanjem), Dol.; ubije se mi, ich leide Verlust, büße ein, V.-Cig.; — beseda se ubije vinjenemu človeku, da ne more več govoriti, Dol.; — 4) beschädigen: noge si u., C.; — oblačilo se ubije, das Kleid wird am Rande abgenützt, abgestoßen, Cig.; hlače si u., ubite hlače, Dol.; — schwächen: glavo si je z vinom ubil, ima od pijače ubito glavo, Levst. (Rok.); vino se je ubilo, der Wein ist (z. B. durch das Fahren oder das Überschenken) matt geworden, ubito vino, Z., jvzhŠt.; — glas se ubije, die Stimme wird schwach, Z.; ubit glas, eine gebrochene Stimme, Z.
Pleteršnik
zakŕkniti, -kȓknem, vb. pf. 1) sich verhärten, Mur., M.; — sich verdichten, C.; erstarren, gerinnen, Jan.; mleko zakrkne, Nov.-C., Erj. (Som.); — 2) = crkniti, Levst. (Zb. sp.); — 3) (fig.) sich verhärten, hartnäckig, obstinat werden, Cig., Ravn.-C.; z. v hudobiji, Cig.; — 4) hart machen, verstockt machen: kako vendar napuh zakrkne človeško srce! Ravn.; — z. se, erharten, Cig.; prst se mi je zakrknil, Polj.; na maslu zakrknjeno jajce, das Ochsenauge, Jan. (H.); — zakrknjen, verstockt: zakrknjen v hudobiji, Cig.; zakrknjeno srce, obstinater Sinn, Nov.-C.
Pleteršnik
znamenováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bezeichnen, Mur., Jan.; — 2) bedeuten, Dict., Mur., Jan., C., ogr.-Valj. (Rad); pisanica ali pisanka znamenuje pisano jajce, Navr. (Let.).
Pleteršnik
znésti 1., -nésem, vb. pf. 1) zusammentragen; — z. zoper koga kaj, gegen jemanden etwas aufbringen, Cig.; — 2) (ein Ei) legen: kokoš je jajce znesla; — 3) gerathen, Trub.; tudi z. se: to se mu je dobro zneslo, C.; — 4) znesen, untersetzt, Cig., M., Ljub.

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
bilìca -e ž jajce: Ali csi proſzi biliczo KŠ 1754, 154; i z-bilicz vſzáke féle hráne zdr'sávamo KM 1780, 55; eden korbeo bilicz SIZ 1807, 30
Prekmurski
jàjce -a s jajce: Ali pa csi bode jajcze proſzo, jeli nyemi skorpiona dá KŠ 1771, 206
Prekmurski
jàje -a s jajce: Páli edno jaje máš BJ 1886, 16
Prekmurski
zléčti zléžem dov. izleči: v vsáko hižico zležé kralica jajce AI 1878, 36

Slovar Pohlinovega jezika

Celotno geslo Pohlin
jajce [jájce jajcẹ́ta] samostalnik srednjega spola

jajce

Celotno geslo Pohlin
klopotec [klopótǝc] samostalnik moškega spola

klopotec

Celotno geslo Pohlin
smolnjak [smolnják] samostalnik moškega spola
  1. lonec za kuhanje smole
  2. s smolo napolnjeno jajce
Celotno geslo Pohlin
zaprtek [zapŕtǝk] samostalnik moškega spola

zaprtek, tj. jajce s pokvarjeno vsebino

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Celotno geslo Hipolit
jajce (jajce, jece, jejce, jice) samostalnik srednjega spola
Celotno geslo Hipolit
jece samostalnik srednjega spola

GLEJ: jajce

Celotno geslo Hipolit
jejce samostalnik srednjega spola

GLEJ: jajce

Celotno geslo Hipolit
jice samostalnik srednjega spola

GLEJ: jajce

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Vorenc
jajce sF17, curruca, -ae, vel corruca, -aepeiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita; hypenemium ovumenu votlu, ali praṡnu jéze, ṡapertek, klopotiz; incubare ovisna jaizih leṡhati, ſedeiti; incubitus, -us, incubatio, ſuper ovana jaizih ſedenîe, lèṡhanîe; lac ovagalummlézhna jéd s'jaizi ſturjena; ova iruita, vel subventaneaprasna jaiza; ova parerejaiza neſti; ovi umbilicustyza v'jeizi, zhermlák; ovum, -vijeize; ovum decumanumenu veliku jeize; ovum exuere putaminejeize olupiti; ovum pulescensjeize v'katerim je piṡzhe; ovum requietumenu ſtaru jaize, en ṡapertek, ali klopotiz; ovum sorbilejeize mehku kuhanu, v'mèk; ovum urinumjeize pres petelina od ſame kokuſhi; sorbile ovumenu jèze v'mehk kuhanu ṡa poſerkati ga, inu friſhnu popyti, ṡa ſerkanîe; vitellus, -lizhimlák, ali tú rumenu v'jeizi
Vorenc
jece gl. jajce 
Število zadetkov: 48