Zadetki iskanja
Slovar slovenskih frazemov
devêta vás, hodíti v vás h kómu, íti v vás h kómu, kàj je za kóga/kómu špánska vás, Potémkinove vasí, špánska vás, tóje za kóga/kómu špánska vás
dáti kóga/kàj v žéhto, íti v žéhto, krváva žéhta, morálna žéhta, možgánska žéhta, velíka žéhta
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Slovar stare knjižne prekmurščine
čalárnejši -a -o zvijačnejši, varljivejši: kacsa je csalarneiſa SM 1747, 5
1. kriv, zakrivljen, neraven: Görbe; krivi -a -o KOJ 1833, 157; Kriva naj bo rávna BKM 1789, 13; Vcsini rávno ka je krivo BKM 1789, 118; Krivo ſze naj zravna BRM 1823, 6; i naj bodo ta kriva na ravniczo KŠ 1771, 173
2. ki povzroča kaj slabega: kriv bode tejla i krvi Goſzpodnove KŠ 1754, 208
3. ki ni v skladu z dejstvi: Eſzi ſzliſi kríva vága KŠ 1754, 50; naj krivo vcsenyé i nepobo'zni 'zitek odvrácsajo KŠ 1754, 217; Ár zſzrczá zhájajo krivo ſzvedouſztvo KŠ 1771, 51; Krivo vcsenyé tiraj od náſz SŠ 1796, 3; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; Kakda bli'znyega vkrive la'zi zmejsamo KŠ 1754, 54; Ne gúcsi krivoga ſzvedocsánſztva prouti tvojemi bli'snyemi KM 1790, 110; Krivoga zmislênya nevervanye BRM 1823, VII; krive priſzege zdr'závanyem KŠ 1754, 18; vari ſze od tvoje laſztivne krive miſzli KŠ 1771, 444; iſzkali ſzo krivo ſzvedouſztvo prouti Jezuſi KŠ 1771, 91; ſzvoje vu krivom vadlüvanyi i vöri potrdjávanye KŠ 1754, 196; kai ſzmo pregreiſſili zkrivim priſzéganyem SM 1747, 54; dvakrat pregrisih, 1. ſzkrivim priſzéganyem KŠ 1754, 18; kakda ſze krſztsánſzki návuk ſzkrivim vcsenyom oſzkrúni KŠ 1771, 716; Csi ali ga pa ſzkrivimi ricsmi vkanimo KŠ 1754, 55
4. ki je v nasprotju s priznanim, pravilnim: Jálen cslovik, krivi mou'z z jálnimi vuſztami hodi KŠ 1754, 55; Sztánejo krivi Kriſztusje i krivi Proroczke KŠ 1754, 12a; nego i krivi Apoſtolje ſzo ſze pobüdili KŠ 1771, 434; Varte ſze pa od krivi prorokouv KŠ 1771, 22; ſzo rávno tak csinili krivim prorokom ocseve nyihovi KŠ 1771, 184; Molitev za Czérkev prôti krivim vucsitelom TA 1848, 4; I poſztavili ſzo krive ſzvedoke govorécse KŠ 1771, 358; Vrág .. po krivi vucsiteli KŠ 1754, 164
krívi -a -o sam. krivi: je argumentum, gde opomina proti tim krivim KŠ 1771, 757; Csi kaj krivoga, ali negvusnoga prepovidávamo KŠ 1754, 56
1. širok, ki ima med najbližjima koncema razmeroma veliko razsežnost: Ta ſirouka [pout], tou je KŠ 1754, 145; i ſirouka je ta czeſzta KŠ 1771, 22; Cigán sirki kroug naprávi KOJ 1845, 11; Széles; sürki -a -o KOJ 1833, 153; Ravnica je sürka AIN 1876, 12; Süroko cselo Pláto ji pise SŠ 1796, 94; Pelikan má dugi, šürki klün AI 1878, 27; bomo nazháj poglednoli na eto szledi sürko pôt AI 1875, kaz. br. 1; Prednje nogé so šürke AI 1878, 10; ka je bougse sürke kak vouszke nyive orati KOJ 1833, XV
2. širok, prostran: Tágos; prosztorni, sörki KOJ 1833, 174; Oh kako je jálen ete ſzvejt ſirouki SŠ 1796, 129; Posle je na ſirouki ſzvejt BKM 1789, 119; Ti ſzi môdro ſztvôrio Ete ſzvêt sirôki BRM 1823, 137; Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; drcsejo Po vſzem ſiroukom ſzvejti KŠ 1754, 261; idoucſi povſzem ſiroukom szvejti KŠ 1771, 3 (B2a); po siroukom ſzvejti ſzo oni razisli KM 1783, 53; Na etom ſirokom ſzvejti BKM 1789, 25; Po vſzoj ſirokoj zemli BKM 1789, 110; Teda ſzo pouſztala ſirouka mourja BKM 1789, 156; Oh vszega sürôkoga szvêta hranitel KAJ 1848, 251; Vr'zi konecz neznanoszti Po vszem sürôkom szvêti KAJ 1848, 164
šürkéši -a -e širši: sto bi za vase napredüvanye znanoszti vam potrêbno sürkêso pôt goriodpro AIP 1876, br. 6, 1
šǘrši -a -e širši: Szüknye [sürjava] je escse sürse KAJ 1870, 66
zblóditi se -im se zmesti se, zmešati se: Nego za kákšega zroka volo se je ete siromaček vu pámeti natelko zblôdo BJ 1886, 25
zblòdjeni -a -o zmeden, zmešan: Povrni, ka je zblodjeno BRM 1823, 88; Živo je eden zblodjene pámeti môž BJ 1886, 24
žalostüvajóuči se -a se -e se žalujoč: ouzdalecs bodo ſztáli joukajoucsi i 'zaloſztüvajoucsi ſze KŠ 1771, 799
Jezikovna svetovalnica
Zanima me, kako se sklanja ime Petar. Raba kaže, da se v pogostejših zvezah (npr. Grašo, Zrinjski, Ugrin …) sklanja kar enako kot Peter, kar se sicer sliši naravno, ni pa najbolj logično glede na druga podobna lastna in občna imena, ki jih sklanjamo drugače, npr. Bučar, Cerar, rakar, fijakar … Med podobnimi imeni mi pride na misel še Mitar. Kako bi torej sklanjali Petar, Mitar in druga podobna imena?
Navezal bi se še na sklanjanje kraja Podkoren. Nedavno sem zasledil, da zapišemo v Podkorenu. V spominu imam, da se ime kraja izgovarja s polglasnikom in pričakoval bi v Podkornu, kar očitno ne drži. Ali to pomeni, da tudi prebivalci kraja tako izgovarjajo ime?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »