Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Frazemi
tòp Frazemi s sestavino tòp:
izstrelíti kot iz tôpa, odgovoríti kot iz tôpa, spáti kot tòp, s topôvi na vrábce stréljati, ustrelíti kot iz tôpa, z vsèmi topôvi
Celotno geslo Frazemi
tŕdi Frazemi s sestavino tŕdi:
tŕda prêde kómu/čému, tŕda prêde kómu za kàj, s čím
Celotno geslo Frazemi
trenútek Frazemi s sestavino trenútek:
do zádnjega trenútka, [edíni] svêtli trenútek, iméti svêtle trenútke, ne iméti mírnega trenútka, svêtli trenútki, véliki trenútek, zvézdni trenútek
Celotno geslo Frazemi
trí Frazemi s sestavino trí:
délati za trí, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, íti v trí pírovske, ne iméti tréh čístih, ne iméti trí číste, ne znáti štéti do trí, tjà v trí dní, v trí krásne, v trí pírovske, znáti štéti do trí
Celotno geslo Frazemi
tŕn Frazemi s sestavino tŕn:
bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti [kot] na tŕnih, postájati tŕn v pêti kóga, postáti tŕn v pêti kóga, sedéti [kot] na tŕnih
Celotno geslo Frazemi
tŕnek Frazemi s sestavino tŕnek:
bíti tŕnek za kóga, lovíti kóga na tŕnek, nastáviti kómu tŕnek, nastávljati kómu tŕnek, prijéti za tŕnek, ujéti kóga na tŕnek, ulovíti kóga na tŕnek, vréči [kómu] tŕnek, zagrábiti za tŕnek, zgrábiti za tŕnek
Celotno geslo Frazemi
tŕta Frazemi s sestavino tŕta:
bíti [kot] iz tŕte izvít, iz tŕte izvíti [kàj]
Celotno geslo Frazemi
trúplo Frazemi s sestavino trúplo:
hodíti prek(o) trúpel, íti prek(o) trúpel, samó prek(o) môjega trúpla
Celotno geslo Frazemi
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés, bíti [šè] móker za ušési, bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj], [da] pri ušésih vèn gléda kómu, dêbel je za ušési, do ušés se je smejálo kómu, govoríti glúhim ušésom, iméti jíh [pólno] za ušési, iméti kosmáta ušésa, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, iméti oslôvska ušésa, iméti répo v ušésih, kàj gré v uhó, kàj gré v ušésa, naletéti na glúha ušésa, nasmeján do ušés, našpíčiti ušésa, navíjati kómu ušésa, navíti kómu ušésa, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, oslôvska ušésa, píši me v uhó, pišmeúh, pišmevúh, pri ušésih kómu kàj vèn gléda, príti kómu na ušésa, príti skózi šivánkino uhó, répa ráste kómu v ušésih, sáma ušésa so kóga, sedéti na ušésih, smejáti se do ušés [kómu], sténe imájo ušésa, vléči na ušésa, z očmí in ušési, zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés, zapisáti si kàj za uhó, zardéti do ušés, zardévati do ušés
Celotno geslo Frazemi
úlica Frazemi s sestavino úlica:
bíti v slépi úlici, iskáti pót iz slépe úlice, íti na úlice, izhòd iz slépe úlice, nájti izhòd iz slépe úlice, nájti pót iz slépe úlice, poiskáti izhòd iz slépe úlice, pót iz slépe úlice, pripeljáti v slépo úlico, príti iz slépe úlice, slépa úlica, správiti kóga v slépo úlico, zaíti v slépo úlico, znájti se v slépi úlici
Pleteršnik
unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.-M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.-Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.-M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid-Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci-Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
Celotno geslo Frazemi
ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému
Celotno geslo Frazemi
uslúga Frazemi s sestavino uslúga:
délati kómu medvédjo uslúgo, medvédja uslúga, naredíti kómu medvédjo uslúgo
Celotno geslo Frazemi
ústa Frazemi s sestavino ústa:
beséda gré kómu težkó iz úst, bíti do úst v dréku, govoríti, kot bi imél žgánce v ústih, hvalíti kóga/kàj na vsà ústa, iméti pólna ústa beséd, iméti pólna ústa čésa, kóga so pólna ústa čésa, na vsà ústa, od úst do úst, odpírati ústa kot ríba na súhem, pečêne píške létajo [kómu] v ústa, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], režáti se na vsà ústa, rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], sáma ústa so kóga, smejáti se na vsà ústa, zamašíti kómu ústa, zasmejáti se na vsà ústa, živéti iz rôk v ústa, življênje iz rôk v ústa
Pleteršnik
v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.
Celotno geslo Frazemi
vèč Frazemi s sestavino vèč:
bíti vèč díma kot ôgnja, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti vèč sréče kot pámeti, iméti vèč želéz v ôgnju, vèč kot prevèč, znáti vèč kot hrúške pêči, znáti vèč kot krompír pêči
Jezikovna
Vejica in vezniški »zakaj« v odvisnikih

Lepo prosim za pomoč pri razrešitvi zagate glede stave vejice. Nikakor se ne dokopljem do odgovora, ki bi mi dal nekaj gotovosti. Sprašujem se (tudi kolegice v šoli), kdaj je pred ZAKAJ vejica in kdaj je ni. Izpisala sem si nekaj primerov:

  • Jan ni razumel(,) zakaj, vendar si je želel soočenja z njim.
  • Ni vedela(,) zakaj, toda obraz ji je bil znan.
  • Nisi mi všeč. Veš(,) zakaj?
  • Mislim, da me direktor ne mara. Ne znam razložiti(,) zakaj, ampak imam tako čuden občutek, ko me gleda.
  • Glede zavarovanja imam dober občutek, ampak ne vem(,) zakaj.

Kje se je mogoče o tem še podučiti? Nekaj sem našla v členu 331 (Slovenski pravopis, 2001). Zasledila sem tudi nekaj debat na spletu (o »primeru NLB«: Vem(,) zakaj), a ni kakšnega merodajnega odgovora – mogoče pa sem ga kako spregledala.

Celotno geslo Frazemi
vést Frazemi s sestavino vést:
bíti brez vestí, bíti vést kóga/čésa, iméti čísto vést, iméti kàj na vésti, iméti kóga na vésti, iméti kosmáto vést, iméti slábo vést, kot bi imél slábo vést, vést gríze kóga, vést pêče kóga
Celotno geslo Frazemi
vêsti se Frazemi s sestavino vêsti se:
vêsti se kàkor králj, vêsti se kàkor máčeha, vêsti se kot slón v trgovíni s porcelánom, vêsti se máčehovsko do kóga/čésa
Celotno geslo Frazemi
véter Frazemi s sestavino véter:
bòj z mlíni na véter, bojeváti se z mlíni na véter, boríti se z mlíni na véter, dáti kómu vétra, dírjati kot véter, govoríti v véter, govorjênje v véter, híter kot véter, kot bi véter upíhnil svéčo, letéti kot véter, lúlanje proti vétru, na vsè štíri vetrôve, obráčanje po vétru, obráčati plášč po vétru, obráčati se po vétru, obrníti se po vétru, počásen kot meglà brez vétra, scánje proti vétru, scáti proti vétru, têči kot véter, trésti se kàkor trepetlíka [v vétru], ugotovíti, kám véter píha, védeti, kám véter píha, vídeti, kám véter píha, vláčiti se kot meglà brez vétra
Število zadetkov: 444