Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
frónten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fronto: frontni jarki / frontni vojaki / frontna poročila / frontna črta / delovanje frontnih organizacij po vaseh organizacij Osvobodilne fronte
// frontne brigade prva leta po 1945 delovne brigade, ki jih je organizirala Osvobodilna fronta
SSKJ
járek -rka m (ā) 
  1. 1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik; čistiti, delati, kopati jarke; skočiti čez jarek; pasti v jarek; razmejiti parcele z jarki; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni, odvodni, osuševalni, zbiralni jarek; obcestni jarek / delati jarke za sajenje krompirja
  2. 2. navadno s prilastkom večja taka vdolbina, narejena za oviro ali obrambo: kopati jarke na fronti / mesto je bilo obdano z obrambnimi, strelskimi jarki
  3. 3. star. grapa: stopal je v klanec po jarku / rad bi še kdaj videl domače dole in jarke
  4. 4. ožja, podolgovata vdolbina na telesu: jarek pod nosom / zadnjični jarek
    ●     ekspr. ta bo končal v obcestnem jarku glede na njegovo pijančevanje, potepuštvo se pričakuje, da bo nesrečno umrl; ekspr. štiri leta je preživel v strelskih jarkih na fronti; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
    ♦     geol. tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; ptt kabelski jarek v katerega se položi kabel; voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju
SSKJ
járek -rka -o prid. (á) star. zelo svetel, bleščeč: jarka luč, svetloba; jarko sonce / jarka belina zob / jarek pogled / jarke barve živahne, žive
// močen, silovit: govoriti z jarko jezo; jarka sila njegove lirike / jarke besede
● knjiž. pokazati se v jarki luči zelo jasno, očitno
    járko prisl.: jarko zažareti; jarko bel
SSKJ
osuševálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na osuševanje: osuševalna dela / osuševalni jarki; osuševalne naprave
SSKJ
pregráda -e ž (ȃ) 
  1. 1. naprava za ločevanje
    1. a) prostora: konji so dvigali glave izza pregrad; lesena, montažna, premična pregrada / pregrada deli predsobo / ločiti prostor s pregrado pregraditi prostor
      // korito s pregrado
    2. b) koga, česa v prostoru: postaviti med privezani živali pregrado / visoke gore so naravna pregrada med obema deželama
      // navt. stena, ki vzdolžno ali prečno deli ladijski prostor: pregledati pregrade / centralna pregrada narejena od krme do premca, da opira posamezne krove; neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka za zadrževanje vode
  2. 2. ločen, ograjen prostor: zapreti svinje v pregrade / zapluti skozi dvignjeno zapornico v pregrado / polne pregrade krompirja
  3. 3. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: zavarovati mejo z jarki in pregradami; pregrada na cesti / večja količina padavin ob gorskih pregradah
    // naprava, nameščena prečno na tok vode: betonske poplavne pregrade; hudourniške pregrade; reka z zapletenim sistemom pregrad in jezov
  4. 4. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: rasne, socialne pregrade; pregrada med dijaki in profesorji / etnične skupnosti morajo biti most in ne pregrada med narodi / lomiti moralne pregrade norme
    ♦     grad. dolinska pregrada velik jez, ki zadržuje veliko količino vode
SSKJ
premréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: premrežiti dolino z jarki / premrežiti papir s črtami
    // rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so premrežile zemljo; pren., ekspr. ta misel, želja ga je vsega premrežila
  2. 2. redko zamrežiti: premrežiti okna
    premréžen -a -o: z žilami premrežena roka
SSKJ
prepréči -préžem dov., preprézi preprézite in preprezíte; preprégel preprégla; nam. prepréč in preprèč (ẹ́) 
  1. 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepreči ploskev z ornamenti / prepreči s pajčevino
    // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: dolino so prepregli z daljnovodi
  2. 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se
    1. a) načrtno razporejen na kakem področju: jarki so prepregli polja
    2. b) na kaki površini: gube, žilice preprežejo obraz; lise so prepregle les; nebo so prepregli temni oblaki; sence so prepregle pot / knjiž. mesečina je prepregla polje; pren. dušo mu je prepregla tema
  3. 3. rastoč (mrežasto)
    1. a) prekriti: bršljan je prepregel zidove; plevel prepreže peščene steze
    2. b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepregle korenine; vodne rastline preprežejo ribnik
  4. 4. menjati, zamenjati vprežno žival: ustavili so se le toliko, da so prepregli; prepreči konje / prepreči konja v kočijo
  5. 5. star. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod; pregraditi: prepregel je cesto, da niso mogli naprej
    ●     ekspr. otožnost, smehljaj prepreže obraz postane opazen, viden na obrazu
    prepréžen -a -o: obraz, preprežen z gubami, žilicami; svet je preprežen s prometnimi potmi; z žilicami preprežene mišice; uta, preprežena z divjo trto; steza je preprežena s koreninami; okno, prepreženo s pajčevino; nebo je prepreženo s sivimi oblaki
    ●     med seboj preprežene žične ovire prepletene
SSKJ
preprédati -am nedov. (ẹ̄) 
  1. 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: jaso pred bunkerjem so prepredali z žičnimi ovirami
    // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: državo so začeli prepredati s cestami in železnicami
  2. 2. ekspr. biti, obstajati
    1. a) načrtno razporejen na kakem področju: polja prepredajo jarki in namakalne naprave
    2. b) na kaki površini: oblaki prepredajo nebo / obraz ji prepredajo gube njen obraz je gubast; sence so začele prepredati gozd
  3. 3. rastoč (mrežasto) prekrivati: stezo prepreda plevel
SSKJ
preprêsti -prêdem in preprésti -prédem dov., stil. preprèl preprêla in prepréla (é; ẹ́) 
  1. 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: vrtnar je gredo prepredel s trakovi / pajek preprede vse kote s pajčevino
    // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: polje so prepredli z jarki
  2. 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se
    1. a) načrtno razporejen na kakem področju: po vojni so našo dolino prepredli daljnovodi / vso državo so prepredle zadruge
    2. b) na kaki površini: proti večeru so oblaki prepredli nebo / njen obraz so že prepredle gube njen obraz je že gubast
  3. 3. rastoč (mrežasto)
    1. a) prekriti: robida je prepredla zid; srobot preprede grm
    2. b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepredle korenine; deteljo je prepredel plevel
      ●       ekspr. lase so ji prepredle srebrne niti začela je siveti; ekspr. svojo novo skladbo je prepredel z motivi ljudske glasbe vanjo je vnesel motive iz ljudske glasbe
      ♦       tekst. prepresti volno spresti volno iz prediva, ki se dobi s trganjem odpadkov preje, tkanin in pletenin
    prepredèn -êna -o in prepréden -a -o: vrtovi, prepredeni z jarki; prepredena volna; nebo, prepredeno z oblaki; prim. prepreden
SSKJ
preprézati -am nedov. (ẹ̄) 
  1. 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami
  2. 2. ekspr. biti, obstajati
    1. a) načrtno razporejen na kakem področju: močvirje preprezajo jarki
    2. b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet
  3. 3. rastoč (mrežasto)
    1. a) prekrivati: trta prepreza zidanico
    2. b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo
    preprézati se obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem
    ●     knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži
SSKJ
preséžen -žna -o prid. (ẹ̄) ki je čez potrebno stopnjo, mero: jarki, po katerih odteka presežna voda; skladišča za presežno žito
♦ ekon. presežni delovni čas čas, v katerem ustvari delavec presežni produkt, ki si ga prilasti lastnik proizvajalnih sredstev; presežni produkt produkt, ki ga delavec ustvari s presežnim delom; presežna vrednost; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; filoz. presežni svet transcendentni svet
SSKJ
prótitánkovski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) voj. ki je, se uporablja proti tankom: protitankovski top; protitankovske rakete / protitankovski jarki
● knjiž. protitankovska pest bazuka, ročni minomet
SSKJ
razprédati -am nedov. (ẹ̄) 
  1. 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpredati žične ovire pred bunkerjem / pajek razpreda pajčevino
    // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpredati električno omrežje po državi
  2. 2. ekspr. premišljevati: dolgo je razpredal sam pri sebi, kaj naj stori / razpredati misel
  3. 3. ekspr. govoriti, pripovedovati: na dolgo in široko so razpredali o tem
    razprédati se 
    1. 1. rastoč (mrežasto) prekrivati: trnje se razpreda po skalah
    2. 2. ekspr. biti, obstajati
      1. a) načrtno razporejen na kakem področju: na vse strani se razpredajo jarki
      2. b) na kaki površini: temni oblaki se razpredajo po nebu
        // biti, nahajati se v prostoru: po pobočju so se razpredale meglice / povsod se razpreda tišina
    razpredajóč -a -e: šli so po poti, razpredajoč dalje svoje misli o tem
SSKJ
razprêsti -prêdem in razprésti -prédem dov., stil. razprèl razprêla in razpréla (é; ẹ́) narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: razpresti žične ovire pred bunkerjem / pajek je razpredel mreže po vseh kotih
// ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razpresti gosto železniško omrežje po deželi / razpresti obveščevalno mrežo po vsem mestu
    razprêsti se in razprésti se 
    1. 1. rastoč (mrežasto) prekriti: divja trta se je razpredla po zidovju
      // rastoč (mrežasto) razširiti se v čem: korenine so se gosto razpredle v zemlji
    2. 2. ekspr. pojaviti se
      1. a) načrtno razporejen na kakem področju: ta organizacija se je razpredla po vsem svetu
      2. b) na kaki površini: po nebu so se razpredli oblaki
        // biti, pojaviti se v prostoru: po dolini so se razpredle meglice / tišina se je razpredla po prostoru
    razpredèn -êna -o in razpréden -a -o: jarki, gosto razpredeni po dolini; pajčevine so bile razpredene po vseh kotih; dobro razpredena trgovina
    ●     ekspr. povsod je imel razpredene svoje mreže povsod si je pripravil ugodne okoliščine, razmere za dosego določenega cilja
SSKJ
ríng -a m (ȋ) ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji: nasprotnika sta stopila v ring / boksarski ring
● publ. njegovi uspehi v ringu boksu
♦ arheol. utrjena naselbina na ravnini s krožnimi nasipi in jarki, zlasti pri Avarih
SSKJ
sprekrížan tudi izprekrížan -a -o prid. (ī) nar. prekrižan: sedeti s sprekrižanimi rokami / travnik je sprekrižan z jarki
SSKJ
usedálen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki se uporablja za ločevanje trdnih delcev iz tekočine z usedanjem: usedalni jarki, žlebovi; usedalna naprava
SSKJ
začŕtati -am dov. (ŕ r̄) 
  1. 1. s črto, črtami narediti: začrtati s palico krog v pesek / s svinčnikom si je začrtala obrvi
  2. 2. s črto, črtami zaznamovati, označiti: začrtati smer gibanja ladje na zemljevidu; na hlod je začrtal, kje naj se razžaga / začrtati mejo med zemljiščema
  3. 3. ekspr. povzročiti, narediti, da kaj nastane na podlagi: solze so ji začrtale proge po licih / obup mu je začrtal brazdo okoli ust
  4. 4. publ. določiti, izoblikovati: začrtali so delovni program društva; začrtati smernice / natančno si je začrtal, kaj mora storiti
    ♦     gozd. začrtati drevo zasekati drevesu lubje, da se izceja smola ali da usahne
    začŕtati se ekspr.  pokazati se v obrisih: v daljavi so se začrtale gore; na vratih se je začrtala visoka postava
    // pojaviti se, nastati na podlagi: udaril je po plošči, da se je na njej začrtala razpoka / v nebo se je začrtala vijuga dima / med obrvmi se ji je začrtala ostra guba
    // postati viden, pokazati se: okrog ust se ji je začrtal grenek nasmešek
    začŕtan -a -o: doseči začrtani cilj; ravno začrtani jarki; vse je šlo svojo začrtano pot
SSKJ
zapovŕsten -tna -o prid. (r̄) 
  1. 1. ki leži, se nahaja za drugim: zapovrstni obrambni jarki; zapovrsten niz vagonov
  2. 2. ki si neposredno sledi v prostoru, času, v kaki razvrstitvi: v lestvi manjkata dva zapovrstna klina / dve zapovrstni leti je bila toča / zapovrstni dogodki / zapovrstna številka zaporedna
    zapovŕstno prisl.: razporejati zapovrstno
SSKJ
zidína -e ž (í) 
  1. 1. nav. mn., star. zid, zidovje: porušiti, preplezati zidine trdnjave; grajske zidine; kamnite, vlažne zidine starega samostana / mesto je bilo obdano z jarki in zidinami
  2. 2. nar. prekmursko zidana hiša: to je edina zidina v vasi
Število zadetkov: 20