fórželj -žlja in -na [foržəlj] m (ọ́)
nar. veriga (za privezovanje goveda k jaslim):
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
jásli -i ž mn. (ȃ)
1. koritasta priprava, v katero se daje krma za živino: privezati žival k jaslim; dati, nametati seno v jasli; betonske, lesene jasli; polne jasli / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; pren., knjiž. vsak si je prizadeval priti do jasli
● ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; star. stranka je prešla iz opozicije k vladnim jaslim do donosnih služb, oblasti
2. navadno v zvezi otroške jasli ustanova za varstvo in vzgojo najmlajših otrok: ustanavljati otroške jasli / dati otroka v jasli v varstvo v tako ustanovo
3. šalj. postelja, ležišče: grožnja ga je takoj spravila iz jasli; biti v jaslih
1. koritasta priprava, v katero se daje krma za živino: privezati žival k jaslim; dati, nametati seno v jasli; betonske, lesene jasli; polne jasli / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; pren., knjiž. vsak si je prizadeval priti do jasli
● ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine; star. stranka je prešla iz opozicije k vladnim jaslim do donosnih služb, oblasti
2. navadno v zvezi otroške jasli ustanova za varstvo in vzgojo najmlajših otrok: ustanavljati otroške jasli / dati otroka v jasli v varstvo v tako ustanovo
3. šalj. postelja, ležišče: grožnja ga je takoj spravila iz jasli; biti v jaslih
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
k2 predl. z daj., pred besedami na glasova k, g varianta h, nepravilen je izgovor [kə]; nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen
1. smerni prostorski sesti ~ peči, bratu; privezati ~ jaslim; stopiti h konju; iti h gospodarju; pot ~ studencu
2. vezljivostni priključiti se (~) Avstriji; pripisati obresti (h) glavnici; prištevati se ~ modernistom; spadati h glodavcem; nagnjen ~ jezi; iti ~ poroki; Nič več te ni ~ nam
3. vzročnostni čestitati ~ diplomi, h godu; zbrati se ~ posvetovanju; napravljati se ~ dežju
4. lastnostni, star. obsoditi ~ smrti na smrt; neknj. ljud. iti ~ nogam peš
5. časovni, redk. Napad pričakujejo ~ jutru proti
6. povedkovniški, redk. biti ~ pridu uporaben, koristen
SSKJ²
SSKJ²
kráva -e ž (á)
1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje; krava je povrgla; molsti kravo; odvezati, privezati kravo k jaslim; pasti krave; belkasta, lisasta krava; breja krava; prodati kravo s teletom; bil je pijan kot krava zelo; ima dolg jezik kot krava rep / krava daje mleko; molzna krava / pog. nore krave bolezen norih krav
● nižje pog. temu bi se še krave smejale je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno
2. nizko grob, nevzgojen človek: to ti je prava krava; s tako kravo ne morem nikamor / kot psovka: napil si se ga, krava; o ti krava pijana
// kdor veliko, požrešno pije: ne bodi krava in nehaj že piti
♦ zool. morske krave morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje; krava je povrgla; molsti kravo; odvezati, privezati kravo k jaslim; pasti krave; belkasta, lisasta krava; breja krava; prodati kravo s teletom; bil je pijan kot krava zelo; ima dolg jezik kot krava rep / krava daje mleko; molzna krava / pog. nore krave bolezen norih krav
● nižje pog. temu bi se še krave smejale je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čim več se vloži v kaj, večji je uspeh; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno
2. nizko grob, nevzgojen človek: to ti je prava krava; s tako kravo ne morem nikamor / kot psovka: napil si se ga, krava; o ti krava pijana
// kdor veliko, požrešno pije: ne bodi krava in nehaj že piti
♦ zool. morske krave morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia
Celotno geslo
Sinonimni
Pravopis
navézati in navezáti -véžem dov. navézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj na koga/kaj ~ trakove na klobuk; ~ otroke nase; publ. ~ misli na zadnje dogodke opreti; navezati komu/čemu kaj ~ skakalcem padala; navezati kaj ~ dereze; ~ ladjo k obali; ~ vola k jaslim privezati; urad. ~ diplomatske stike; alp. navezati koga ~ planince na poti čez snežišče
navézati se in navezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) na koga/kaj ~ ~ ~ domače kraje; ~ ~ ~ prijatelje
navézati se in navezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) na koga/kaj ~ ~ ~ domače kraje; ~ ~ ~ prijatelje
Celotno geslo
eSSKJ
ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
- 1. konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus
- 1.1. samec te živali
- 2. iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus
- 3. podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
SSKJ²
otvéza -e ž (ẹ̑)
nar. koroško veriga (za privezovanje goveda k jaslim): živina je rožljala z otvezami / volovske otveze
nar. koroško veriga (za privezovanje goveda k jaslim): živina je rožljala z otvezami / volovske otveze
SSKJ²
otvézati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
nar. koroško privezovati, navezovati: otvezati kravo k jaslim, psa na vrvico
nar. koroško privezovati, navezovati: otvezati kravo k jaslim, psa na vrvico
SSKJ²
Pravopis
prekleníti -klénem dov. preklêni -íte; preklênil -íla, preklênit, preklénjen -a; (preklênit) (í/ȋ ẹ́) koga/kaj ~ živino k drugim jaslim
Pravopis
prikleníti -klénem dov. priklêni -íte; priklênil -íla, priklênit, priklénjen -a; (priklênit) (í/ȋ ẹ́) koga/kaj k/h čemu ~ žival k jaslim; ~ psa; prikleniti koga/kaj na koga/kaj poud. dekle ~ nase |doseči, da ga zelo ljubi|; poud. Bolezen ga je priklenila na posteljo |povzročila, da je moral ležati|
prikleníti se -klénem se (í/ȋ ẹ́) k/h čemu iz protesta ~ ~ k ograji
prikleníti se -klénem se (í/ȋ ẹ́) k/h čemu iz protesta ~ ~ k ograji
Pleteršnik
prikléniti, -klę́nem, vb. pf. anfesseln, anketten; jetnika, psa p.; kravo k jaslim p.; — anschließen.
SSKJ²
pripénjati -am nedov. (ẹ̑)
1. pritrjevati, nameščati z iglo, zaponko: pripenjati okraske; pripenjati dekletom rože v lase; pripenjati si nakit / pripenjati z iglo, zaponko
● ekspr. pripenjati oči na kaj nepremično gledati kaj
// pritrjevati, nameščati s kako pripravo sploh: pripenjati živino k jaslim; pripenjati se z varnostnim pasom / leto za letom pripenja čoln na istem kraju / pripenjati kapuco na plašč; pripenjati si ostroge
2. ne dokončno, le nekoliko pritrjevati: pripenjati rob krila z redkimi šivi
3. prilagati elektronski dokument elektronskemu sporočilu, navadno pismu: pripenjati datoteke / pripenjati fotografijo (k) elektronskemu sporočilu
1. pritrjevati, nameščati z iglo, zaponko: pripenjati okraske; pripenjati dekletom rože v lase; pripenjati si nakit / pripenjati z iglo, zaponko
● ekspr. pripenjati oči na kaj nepremično gledati kaj
// pritrjevati, nameščati s kako pripravo sploh: pripenjati živino k jaslim; pripenjati se z varnostnim pasom / leto za letom pripenja čoln na istem kraju / pripenjati kapuco na plašč; pripenjati si ostroge
2. ne dokončno, le nekoliko pritrjevati: pripenjati rob krila z redkimi šivi
3. prilagati elektronski dokument elektronskemu sporočilu, navadno pismu: pripenjati datoteke / pripenjati fotografijo (k) elektronskemu sporočilu
SSKJ²
SSKJ²
privézati in privezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z vrvjo, trakom, verigo pritrditi: privezati eno letev na drugo; trdno privezati; privezati in pribiti / privezati talce k drevesom / privezati trto h kolu
// z namestitvijo vrvi, verige narediti, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezati čoln; privezati psa; privezati živino k jaslim
// z vezanjem namestiti, pritrditi na kaj: privezati trakove na palico; privezati vrv na drevo / privezati otroku slinček / privezati zastavo na drog; privezati si dereze, predpasnik
2. alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezati: privezati planince; iz previdnosti so se alpinisti privezali
3. ekspr., v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s tem ga je hotela privezati nase; privezati otroke na grunt
● ekspr. bolezen ga je privezala na posteljo povzročila, da je moral ležati; šalj. privezati si dušo utešiti si žejo, glad
♦ agr. privezati tele ne oddati ga v zakol; biblio. privezati z novo vezavo priključiti k čemu
1. z vrvjo, trakom, verigo pritrditi: privezati eno letev na drugo; trdno privezati; privezati in pribiti / privezati talce k drevesom / privezati trto h kolu
// z namestitvijo vrvi, verige narediti, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezati čoln; privezati psa; privezati živino k jaslim
// z vezanjem namestiti, pritrditi na kaj: privezati trakove na palico; privezati vrv na drevo / privezati otroku slinček / privezati zastavo na drog; privezati si dereze, predpasnik
2. alp. namestiti, dati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezati: privezati planince; iz previdnosti so se alpinisti privezali
3. ekspr., v zvezi z na narediti, povzročiti, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: s tem ga je hotela privezati nase; privezati otroke na grunt
● ekspr. bolezen ga je privezala na posteljo povzročila, da je moral ležati; šalj. privezati si dušo utešiti si žejo, glad
♦ agr. privezati tele ne oddati ga v zakol; biblio. privezati z novo vezavo priključiti k čemu
- privézan -a -o:
privezan pes; ti ljudje so privezani na zemljo
Celotno geslo
Sinonimni
privézati in privezáti -véžem dov.
kaj z namestitvijo vrvi, verige narediti, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora
SINONIMI:
prikleniti, zastar. natvesti, knj.izroč. navezati, knj.izroč. omotvoziti, nar. otvesti, nar. pritvesti
SSKJ²
privezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati: privezovati počezne drogove na pokončne / privezovati trte h kolom
// z nameščanjem vrvi, verige delati, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezovati čolne k obali; privezovati živino k jaslim
// z vezanjem nameščati, pritrjevati na kaj: privezovati trakove, vrvi / privezovati obeske; hitela si je privezovati predpasnik
2. alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezovati: na nevarnih krajih so planince privezovali
● ekspr. znala ga je privezovati nase navezovati
1. z vrvjo, trakom, verigo pritrjevati: privezovati počezne drogove na pokončne / privezovati trte h kolom
// z nameščanjem vrvi, verige delati, da se kaj ne more oddaljiti z določenega prostora: privezovati čolne k obali; privezovati živino k jaslim
// z vezanjem nameščati, pritrjevati na kaj: privezovati trakove, vrvi / privezovati obeske; hitela si je privezovati predpasnik
2. alp. nameščati, dajati vrv okrog telesa zaradi varnosti, pomoči pri plezanju; navezovati: na nevarnih krajih so planince privezovali
● ekspr. znala ga je privezovati nase navezovati
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 23
Dostopnost