Bi bil pravopisno ustrezen sledeči zapis brez vejice pred navajanjem datuma, in sicer Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Vejica v vabilu na poroko
Jezikovna
Beseda »jetrnica« v pomenu 'tečnoba'
Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.
Jezikovna
Izvor priimkov Bitenc, Pehani, Zupanič ...
Zanima me izvor priimkov: Bitenc, Pehani, Zupanič, Cafuta, Carli, Repec, Slameršak in Hostnik.
Jezikovna
Kako imenovati otroke svoje tete?
Zanima me, kak naziv imata moj nečakinja in nečak v odnosu z mojima otrokoma.
Kaj sta mojima otrokoma? Sestrič in sestrična, ker sva pač midve sestre . Ali je vseeno, če jim rečeta tudi bratranka in bratranec. Tega nikoli nisem vedela in me zanima, na osnovi česa smo poimenovani. Ali je naslavljanje odvisno od tega ali poimenuješ bratove ali sestrine otroke?
Jezikovna
Naglaševanje in sklanjanje besede »podrast«
V slovarju SSKJ2 sta navedena dva tipa naglaševanja besede podrast (podrást -i in -í). Druga varianta je shematična in je jasna. Malo se mi je zapletlo pri naglaševanju prve variante, in sicer predvsem pri dajalniku, mestniku in orodniku dvojine (in množine).
Katera od naslednjih oblik naglaševanja za dvojino je pravilna?
- podrásti, podrásti, podrastéma, podrásti, podrastéh, podrastéma
ali
- podrásti, podrásti, podrástma, podrásti, podrástih, podrástma
ali
- podrásti, podrásti, podrástema, podrásti, podrásteh, podrástema
Tretja se mi zdi še najmanj primerna. Ali sta naglaševanji različni le pri ednini in se za dvojino in množino v obeh primerih uporabljajo:
- podrastí, podrastí, podrastéma, podrastí, podrastéh, podrastéma?
Jezikovna
Predlog »od« v zvezi »ena od ...«
Najprej naj se vam zahvalim za to spletno stran, ki je jasna, koristna, aktualna in strokovna, a hkrati poljudna. Vprašanje: ali obstaja pravilo, kako se uporablja predlog »od« v primerih: ena od najbolj znanih osebnosti ... / ena najbolj znanih osebnosti. Kdaj je s predlogom, kdaj brez njega?
Jezikovna
Besedna zveza »križem rok« kot stavčni člen
Primer:
Sedel je križem rok.
Vprašamo se, kako je sedel, kar pomeni (in to verjetno tudi sami veste), da je to prislovno določilo načina.
Zanima pa me, ali je to podredno zložen stavčni člen? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?
Jezikovna
Figa ali smokva?
Zanima me kateri izraz je ustreznejši figa ali smokva. Kateri v slovenščini starejši, kdaj in od kod sta prišla k nam in ali je izraz smokva ljudski ter kje ga preprosti ljudje uporabljajo?
Jezikovna
Izbira števnika pred zvezo »olimpijske igre«
So olimpijske igre števni ali neštevni/množinski samostalnik? Kako je prav: sodeloval je na dveh/dvojih olimpijskih igrah?
Jezikovna
Izvor narečne besede »pozre«
Nikakor ne najdem izvora besedi pozre, ki v Savinjski dolini pomeni 'punca, dekle', zato prosim za vašo pomoč.
Jezikovna
Izvor priimka »Zavrtanik«
Sam se pišem Zavrtanik, zato me zanima izvor mojega priimka. Ali izvira preprosto iz »za vrtom«, ali je odgovor bolj kompleksen?
Jezikovna
Kako je bolje: »z videoklicem«, »po videoklicu« ali »prek(o) videoklica«
Kako je najbolj ustrezno?
Znanje bomo preverjali:
- z videoklicem
- po videoklicu
Preko videoklica se mi ne zdi ustrezno.
Jezikovna
Kako uporabljamo besedi »diskriminacijski« in »diskriminatoren«?
Na vas se obračam s prošnjo za pomoč glede pravilne rabe besed diskriminacijski/diskriminatoren. Preverila sem tudi vašo spletno stran, kjer pišete o razmerju med pridevnikoma diskriminatorski in diskriminatoren, vendar pa mi raba omenjenih besed vseeno ni popolnoma jasna. Zelo bi vam bila hvaležna, če bi lahko preverili pravilnost rabe besede diskriminacijski v spodnjih petih primerih.
1. V septembru 1895 so se zopet obrnili na parlament s prošnjo, da naj ne sprejme nadaljnjih diskriminacijskih zakonov proti Kitajcem.
2. Takrat je bila kralju King Edward VII. poslana še ena peticija, s katero so želeli izpostaviti diskriminacijsko naravo zakonodaje.
3. V veljavi je bilo tudi nekaj diskriminacijskih zakonov, kar je vplivalo na nastanek kitajske skupnosti.
4. Ko so se dela končala, je vlada želela omejiti priseljevanje Kitajcev – uvedla je pravzaprav diskriminacijske pogoje.
5. V obeh državah je bila glavarina le ena oblika diskriminacije, s katero so se kitajski priseljenci soočali (le-ti so se v obeh državah soočali z diskriminacijskimi zakoni, z nasiljem in podobno).
Jezikovna
Nagovor v dopisu
Spoštovani, zanima me, ali lahko nagovor v dopisu sledi zadevi ali mora biti nagovor namesto zapisa (kot sem zasledila v enem starejšem priročniku). Se pravi:
Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X, prijavljam se ...
ALI
Spoštovani gospod X,prijavljam se ...
ALI
Zadeva: Prijava na razpisano delovno mestoSpoštovani gospod X,prijavljam se ...
Na tem mestu bi vprašala tudi, kako je s presledki (med zadevo in nagovorom in vsebino dopisa) in kako je z okrajšavo besed gospa/gospod (je res nezaželeno)?
Jezikovna
Normativno razmerje med glagolskima sopomenkama »rabiti« in »uporabljati«
Vesela sem, da obstaja možnost vprašati za strokovno mnenje, kadar smo v dilemi glede kakšnega jezikovnega ali pravopisnega vprašanja.
Imam dve vprašanji. Prvo je o uporabi besede rabiti. Npr. Knjiga mu je rabila kot priročnik za ... (primer sem si izmislila, slišimo in beremo pa tako uporabo besede rabiti v medijih). Kot razumem namen uporabe besede, bi bila primerna beseda služila (namesto rabila) ali pa bi isto povedali kako drugače, manj nerodno. Sama rada uporabljam besedo potrebovati namesto rabiti (po priporočilu J. Gradišnika), npr. Ne potrebuješ nove obleke. Beseda rabiti mi nekako ni ljuba.
Drugo vprašanje pa je o ustavi. V četrtem poglavju (podpoglavje Državni zbor) piše v 82. členu (poslanci) tako: Poslanci so predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršna koli navodila. Ni mi jasna beseda kakršna koli. Pomeni mogoče, da so vezani le na določena navodila? Ali pa je mišljeno, da niso vezani na nikakršna navodila?
Jezikovna
Osebek ali povedkovo določilo
Zanima me ali je v naslednji povedi: Pouk je., beseda pouk osebek ali povedkovo določilo in zakaj?
Jezikovna
Pisanje besede »dne« pred datumom
Zanima me kako je s pisanjem besede dne pred zapisom datuma, na začetku stavka in med stavkom.
Primer 1: Dne 10. 2. 2023 smo prejeli dopis ... ali 10. 2. 2023 smo prejeli dopis ...
Primer 2: Na ministrstvo smo dne 10. 2. 2023 prejeli ... ali Na ministrstvo smo 10. 2. 2023 prejeli ...
Kateri zapis je pravilen za uradne dokumente?
Jezikovna
Ponovno o denarni enoti »lej«
O denarni enoti LEJ ste sicer lani že odgovarjali, a skrajno neprepričljivo. Ker je izvirno romunsko en LEU, mi ni jasno, kako ste prišli do LEJ-a. Po mojem skromnem mnenju gre za napačno slovenjenje besede LEI, ki pa je množinska oblika, kot npr. en tolar - 10 tolarjev. To vnaša precej zmede npr. med avtorje križank, ki se za (napačno?) rabo sklicujejo na pravopis. Bi kazalo priznati napako, ali imate kakšno logično pojasnilo?
Jezikovna
Povezava predloga in glagola
Pri hitrosti vozila nad/pod 30 milj/uro ALI nad/pod miljami/uro?
SSKJ npr. pri predlogu pod navaja, da se veže s tožilnikom za izražanje nedosežene mere, stopnje (zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj) in z orodnikom prav tako za izražanje nedosežene mere, stopnje (ni vstopnic pod trideset dinarjev (?); otroci pod desetimi leti). Ali ima izbor kakšno povezavo z glagolom pred njim?
Jezikovna
Povratni glagol »se« in besedni red
Za enostavne povedi so jasna pravila za besedni red naslonskega niza. Zanima me, kako se ta pravila aplicirajo na povedi z vejico.
- Ne, nisem se učila.
- Ko sem se zbudila, se nisem učila.
Zakaj je povratni glagol se za vejico na različnih mestih?
Zanima me tudi, katero naštevanje je pravilno:
- Zjutraj vstanem, se umijem, se oblečem ...
- Zjutraj vstanem, umijem se, oblečem se ...
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 29
Dostopnost