Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Spol in oblikoslovno pregibanje kratic

O kraticah, predvsem o njihovem pregibanju, ste že govorili. Iz Slovenskega pravopisa lahko razberemo (paragraf 1023), da so kratice večinoma moškega spola (npr. TAM, SIT, UNESCO), ženskega pa so kratice na nenaglašeni -a (npr. NAMA, EFTA) in redke druge. Spol kratice določa njena zgradba, in ne spol besed njene podstave, npr.:

  • SNG je samostalnik moškega spola, čeprav je kratica za gledališče, ki pa je srednjega spola;
  • OZN je moškega spola (organizacija – ženskega spola) ipd.

Kako pa je s temi kraticami (predvidevam, da je pravilna oblika za moški spol, čeprav v medijih velikokrat zasledim ženski spol)?

  • LDS je podprl interventni zakon.
  • NLB je podaril sredstva za nakup nove opreme.
  • SDS je pristopil k zbiranju podpisov.

Seveda je v primeru Stranka SDS je pristopila k zbiranju podpisov. zadeva popolnoma jasna.

Jezikovna
Spol priimkov ženskih oseb in njihova raba v besedilu: »Križnar je popeljala ...«

Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?

Celotno geslo Sinonimni
sréčen -čna -o prid.
ki je v razmeroma trajnem stanju velikega duševnega ugodja; za katerega je značilno tako stanje sploh
SINONIMI:
ekspr. jasen, ekspr. preblažen, ekspr. presrečen, knj.izroč. radosten, ekspr. sončen
GLEJ ŠE SINONIM: vesel1, vesel1, vesel2, zadovoljen2
GLEJ ŠE: osrečevati, osrečiti, nesrečen
Jezikovna
Stavčni členi

Prosim za razlago stavčnih členov pri naslednji povedi:

  • Kar naenkrat bo pred nami konec junija!

Zanima me, kateri stavčni člen je pred nami. – Ali je to prislovno določilo ali del povedka (oz. povedkovo določilo in ga podčrtamo z nepolnopomenskim glagolom bo, kot povedek)?

Še en primer, kjer sem negotov je sledeč:

  • Pri raziskovalni nalogi sodelujemo mi trije.

V tej povedi je pri raziskovalni nalogi prislovno določilo ali predmet v rodilniku?

SSKJ²
stréla -e ž (ẹ́)
1. močna trenutna svetloba v obliki cikcaka, ki nastane pri razelektrenju ozračja, ali njen učinek: strela ga je oplazila; strela je povzročila veliko škodo; strele švigajo iz oblakov; strela je udarila v drevo; hiter je kot strela; obstal je kakor od strele zadet; novica je prišla kot strela z jasnega popolnoma nepričakovano; jezen je kot strela zelo; pren. iz oči ji švigajo strele
2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta strela je vsega zmožen / kot psovka strela, bodi že tiho
3. ekspr., v medmetni rabi izraža
a) jezo, nejevoljo nad kom: strela naj ga udari; da bi ga strela; grom in strela
b) začudenje, presenečenje: gromska strela, kaj pa ti tukaj; strela jasna, saj to si ti
c) podkrepitev trditve: tristo strel, da imaš prav
● ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki; star. izstreliti strelo puščico, strelico
♦ min. kamena strela brezbarven, prozoren poldrag kamen; vet. kopitna strela hrustančasti spodnji del kopita
SSKJ²
stvár -í ž (ȃ)
1. kar je, obstaja ali se misli, da je, obstaja, in se pojmuje kot enota: ednina zaznamuje eno stvar
2. kar je samó snovno in se pojmuje kot enota: ljudje, stvari in pojavi / ekspr. v taborišču je človek postal stvar
// kar je táko in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: stvar sem že našel in vrnil; to je dragocena, ukradena stvar / poštar je prinesel neko stvar, poglejte / nav. mn., s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom: star je, vendar kakšno stvar še napiše; rad bere, gleda, posluša lažje stvari; pospravi njegove stvari; kovček z osebnimi stvarmi; ekspr. vse mogoče stvari prodaja
3. ekspr., s prilastkom bitje2: tista drobna stvar je začela mahati s perutmi in čivkati; ne misli, da bo ta gosposka stvar kaj delala; gledali so me kot čudežno, nenavadno stvar / vsaka živa stvar bi razumela, samo on ne
4. kar je, se dogaja in ni potrebno, mogoče natančneje poimenovati: vsaka stvar ima svoj vzrok; niti ena stvar ni ušla njegovim očem; v marsikateri stvari nas prekašajo / ekspr. stvar sama na sebi niti ni tako huda; jemlji stvari take, kot so / stvari se moraš lotiti čim prej; vsako stvar opravi površno; z ujetniki so počenjali grde stvari / tudi tvoja stvar se bo uredila zadeva; za poslovne stvari ima velik smisel / stvari doma so se spremenile razmere, odnosi, položaj
// kar je táko in je predmet
a) govorjenja, pisanja: ne pripoveduj mi znanih stvari; pisati o vsakdanjih stvareh / zaupne stvari / toliko za uvod, zdaj pa k stvari / prepisati si vse bistvene stvari podatke, trditve
b) mišljenja, čustvovanja: imeti glavo, srce polno drugih stvari
5. ed., nav. ekspr. kar je končni, najvišji cilj določenega prizadevanja: bojevati se za našo, skupno, slovensko stvar; braniti stvar delavstva; biti zvest stvari / publ., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom: delati za stvar miru; biti privržen stvari svobode
6. nav. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek
a) tak, kot ga določa prilastek: njegova žena je drobna, nežna stvar / glavna stvar je, da si ostal živ; to narediti ni lahka stvar; oblika je z vsebino tesno povezana stvar
b) odvisen od tega, kar določa prilastek: to je stvar časa, dogovora, okusa; končna odločitev je stvar vas samih
7. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da se pristojnost za to, kar je določeno z osebkom, omejuje samo na osebo, ki jo določa prilastek: kako bom to naredil, je moja, ne vaša stvar / ocenjevanje pesmi ni stvar umetnika, ampak kritike naloga, opravilo
// izraža popolno omejitev zanimanja, prizadetosti v zvezi s povedanim na osebo, ki jo določa prilastek: kdaj dela, je njegova stvar, mora pa čim prej narediti / nočem dalje. Tvoja stvar
8. ekspr., v medmetni rabi, s prilastkom izraža
a) soglasje, pritrditev brez pridržka: jasna stvar, vroče mu je; za to ni navdušen, razumljiva stvar
b) zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: nerodna stvar, kaj bomo pa zdaj; presneta stvar, spet me boli zob
● ekspr. stvar je taka, da je človek najprej zato na svetu, da živi poudarja povedano kot temeljno dejstvo, resnico; knjiž. no, pa poglejmo, v čem je stvar kaj je bistvo vprašanja, problema; knjiž. ni stvar v tem, da svet spremenimo, ampak, da ga izboljšamo ni naš cilj, ni predvsem pomembno; ekspr. vsaka stvar ima svoje meje pri vsakem dejanju, ravnanju je treba upoštevati določene norme; evfem. dekle že ima svoje stvari menstruacijo; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. vzeti stvari v svoje roke začeti sam, neposredno odločati o čem, urejati kaj; ekspr. ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; ekspr. ustrezi ji, to vendar ni taka stvar to ni nič posebnega, težkega, hudega; ekspr. kje dobiti toliko ljudi, je seveda stvar zase je posebna naloga, težava
♦ filoz. stvar na sebi po Kantu stvar, kakršna je, neodvisno od spoznavanja
Celotno geslo Etimološki
šakȃl -a m
Terminološka
Tekoča identiteta
V dostopnih besedilih se za angleški termin liquid identity uporablja slovenski termin tekoča identiteta . Enako referenčni zadetki so tudi za slovensko različico pretočna identiteta , za katero menim, da je ustreznejša. Termin označuje identitieto, ki se nenehno spreminja oz. preoblikuje. Vzroki so različni, od globalizacije, padca ideologij do dinamik potrošništva, ki v posamezniku povzročijo zmedo, negotovost, osamljenost itd. Kateri termin predlagate vi in kako ravnati v podobnih primerih? Je bolje uporabljati ustaljeno, čeprav kalkirano različico ali vztrajati pri natančnejšem prevodu?
Celotno geslo Etimološki
terȃn -a m
Terminološka
Težavni enduro
Panoga enduro ima v motociklizmu veliko disciplin. Ena od disciplin pod okriljem Mednarodne motociklistične zveze (FIM) se v angleščini imenuje hard enduro in v njej vozijo tudi slovenski vozniki in voznice. Gre za najtežjo različico terenskih motociklističnih dirk v panogi enduro. Kako naj ta pojem poimenujemo v slovenščini?
Pravopis
transparênten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (é; ȇ; é; ȇ) ~a tkanina prosojna, prozorna; ~a zveza med pojavoma razvidna, jasna; premalo ~o besedilo razumljivo, jasno
transparêntni -a -o (é; ȇ) ~ risalni papir
transparêntnost -i ž, pojm. (é; ȇ)
Celotno geslo ePravopis
Tuareg
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tuarega samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
pripadnik berberskega ljudstva v Sahari
v množini Tuaregi berbersko ljudstvo v Sahari
IZGOVOR: [tuarék], rodilnik [tuaréga]
BESEDOTVORJE: Tuareg, Tuareginja, Tuaregov, Tuareginjin, tuareški
Terminološka
Učinek uničenja opazovalcev
Naleteli smo na težavo pri slovenjenju angleškega termina bystander killing effect , ki v farmakologiji označuje pojav nehotenega uničenja zdravih celic ali tkiv, ki se nahajajo v bližini celic ali tkiv, na katere je usmerjeno (tarčno) zdravilo, do česar lahko pride zaradi difuzije ali prehitre aktivacije zdravila. Učinek uničenja teh okoliških celic je pri zdravljenju lahko koristen ali škodljiv. Ker se za ta pojem uporablja tudi krajša oblika termina bystander effect , smo pomislili na poimenovanje učinek opazovalca , ki pa že označuje socialnopsihološko teorijo, ki predvideva, da se občutek odgovornosti za pomoč žrtvi v skupini neznancev porazdeli, zaradi česar je manj verjetno, da bo kdo zares pomagal.
Pravopis
umljív -a -o; -ejši -a -e (í; ȋ í í; í) neobč.: ~a razlaga razumljiva, jasna; Taka reakcija je ~a razumljiva, logična
umljívost -i ž, pojm. (í) neobč.
Jezikovna
Vejica pred »ali«

Koliko vejic mora biti v spodnji povedi? Turisti gredo lahko plavat ali se vozit s kočijo okrog jezera ali si ogledajo grad.

Jezikovna
Vejica v vabilu na poroko

Bi bil pravopisno ustrezen sledeči zapis brez vejice pred navajanjem datuma, in sicer Vesela bova, če boste z nama na najin poročni dan 20. 5. 2011?

Celotno geslo Sinonimni
vesél1 -a -o prid.
1.
ki je v stanju veselja
SINONIMI:
prešeren, veder, star. boder, zastar. obradoščen, star. oveseljen, knj.izroč. radosten
2.
ki je večkrat, navadno v stanju veselja
SINONIMI:
veder, ekspr. svetel
3.
ki izraža, kaže veselje
SINONIMI:
veder, star. boder, knj.izroč. jasen, star. oveseljen, knj.izroč. radosten, ekspr. sončen, ekspr. srečen, ekspr. svetel
4.
ki je poln veselja, prijetnega; ki povzroča veselje, zadovoljstvo
SINONIMI:
prešeren, srečen, veder, star. boder, knj.izroč. jasen, ekspr. prevesel, knj.izroč. radosten, ekspr. sončen, ekspr. svetel
GLEJ ŠE SINONIM: pisan, živahen
GLEJ ŠE: rad1, žalosten1, žalosten1, žalosten1
SSKJ²
vídnost -i ž (í)
1. lastnost, značilnost vidnega: upoštevati vidnost barv; jasna, komaj zaznavna vidnost zvezd; vidnost in slišnost
2. vidljivost: zaradi megle je vidnost zmanjšana
Jezikovna
Vloga vejice med nestavčnimi enakovrednimi deli

Pri razumevanju definicij gesel (slovar), sem nalela na težave. Moje znanje na področju slovnice je laično. Težave imam z razumevanjem gesel, ki vsebujejo naštevanja. Kolikor razumem lahko ima vejica (pri naštevanju) vlogo veznika in/ali. Včasih je iz uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto razvidna vloga vejice: Pr. 1: Zmešajte jajca, sol in vodo. Pr. 2: Za pranje uporabimo Ariel, Persil ali Vanish. So pa primeri, kjer so enote samo naštete, brez uporabe veznika pred zadnjo našteto enoto.

Kako naj v takšnem primeru vem, kakšen pomen ima vejica pri nekem konkretnem naštevanju? Vloga vejice je včasih sicer razvidna iz konteksta, ne pa vedno. Še posebej, če ne poznaš nekega področja.

V SSKJ je pod geslom sistem med drugimi navedena naslednja definicija (8.):

  • Sistem je celota družbenih enot, sestavin in odnosov, ki temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih in ureja družbeno dogajanje.

Kako to tolmačimo?

  • celota družbenih enot, sestavin in odnosov Glede na veznik in bi sklepala: sistem = družbene enote + družbene sestavine + družbeni odnosi. Kaj je družbena enota, kaj družbena sestavina? Ni to enako? Zakaj bi našteli enako stvar dvakrat?

  • celota temelji na med seboj povezanih načelih, pravilih Načelih in pravilih? Načelih ali pravilih?

Upam, da sem napisala dovolj razumljivo.

SSKJ²
vokalizácija -e ž (á)
glagolnik od vokalizirati: jasna vokalizacija / vokalizacija glasu l
♦ adm. simbolno označevanje samoglasnikov v stenografiji
Število zadetkov: 150