Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl]
    1. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil
      1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...
Celotno geslo eSSKJ
čebélar2 čebélarja samostalnik moškega spola [čebélar] in [čəbélar]
    iz zoologije ptica živih barv z daljšim koničastim kljunom, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; primerjaj lat. Merops apiaster
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
Celotno geslo ePravopis
deklica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
deklice samostalnik ženskega spola
manjšalno dekle
domišljijski lik
IZGOVOR: [déklica], rodilnik [déklice]
BESEDOTVORJE: dekličin
ZVEZE: deklica Delfina, ajdovska deklica, morska deklica
Celotno geslo Etimološki
jāhati -am in jāšem nedov.
SSKJ²
játa -e ž (á)
1. večja skupina letečih ali plavajočih živali iste vrste: ribje jate; jata škorcev, vran / zbiranje rib v jate ob drstitvi; leteti, potovati v jatah
// nav. ekspr. večja skupina letečih ali plavajočih predmetov sploh: jata ladij, letal, strelic
// nav. ekspr. večja skupina česa sploh: jata otrok / vprašanje je vzbudilo celo jato misli
2. vsa perutnina, ki se goji skupaj: povečati jato; jata nesnic
Celotno geslo Etimološki
játa -e ž
Pleteršnik
játọ, n. = jata, Habd., Cig., Rib.-Mik., BlKr.
Besedje16
jato sam. s ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)
Celotno geslo eSSKJ
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]
    1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
    3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
Celotno geslo ePravopis
Krajevna skupina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Krajevne skupine samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
jata galaksij
IZGOVOR: [krajéu̯na skupína], rodilnik [krajéu̯ne skupíne]
Celotno geslo eSSKJ
lípan lípana samostalnik moškega spola [lípan]
    sladkovodna riba s sivkastim in rumenkastim trupom in veliko pisano hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Thymallus thymallus
STALNE ZVEZE: arktični lipan, soški lipan
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìpān, češ. lipan < pslov. *lipanъ, sorodno še nar. rus. lipenь < *lipenь, nejasnega izvora, morda iz ↑lipa - več ...
Celotno geslo eSSKJ
lokárda lokárde samostalnik ženskega spola [lokárda]
    1. večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: iz zoologije plavica
      1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: zlata lokarda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. lòkārda in neke neznane roman. oblike iz lat. lacerta, prvotno ‛kuščar’
SSKJ²
pokópič -a m (ọ̑)
1. nar. prekmursko grobar: pokopič je izkopal nov grob / nepokopani mrtveci so privabili celo jato črnih pokopičev krokarjev, vran
2. nar. vzhodnoštajersko pogrebec: pokopiči so se razšli
SSKJ²
popeljáti -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr.
1. s prevoznim sredstvom spraviti kam: sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta / s čolni so jih popeljali na izlet peljali
2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre: popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod
3. omogočiti, da kdo
a) kam pride: steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej
b) kaj spozna, se s čim seznani: filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo
● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo
    popeljáti se 
    1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši
    2. zdrsniti: čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol
Celotno geslo Sprotni
rumenoplavúti pridevnik
STALNE ZVEZE: rumenoplavuti tun
Pravopis
sónar -ja tudi sonár -ja m s -em (ọ̑; á; ȃ) pomor. s ~em odkriti ribjo jato
Celotno geslo eSSKJ
tún túna samostalnik moškega spola [tún]
    1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tuna
STALNE ZVEZE: modroplavuti tun, rumenoplavuti tun
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. tȗnj) iz lat. thunnus ↑tuna
SSKJ²
zamréžiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. opremiti z mrežo: zamrežiti okno / knjiž. zamrežiti igrišče obdati, ograditi z mrežo
2. zvijačno pridobiti si čustveno naklonjenost, zaupanje koga; omrežiti: ta ženska ga je zamrežila
● knjiž. ribiči so zamrežili jato rib zajeli z mrežo
    zamréžen -a -o:
    zamreženo okno
Pravopis
zamréžiti -im dov. -en -ena; zamréženje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ okno; neobč.: ~ igrišče obdati z mrežo; ~ jato rib zajeti z mrežo
SSKJ²
zaostáti -stánem dov. (á ȃ)
1. zaradi počasnejšega gibanja ostati za določeno razdaljo za kom: pohiti, da ne boš zaostal; zaostati pol kilometra / nekateri ptiči so zaostali za jato
2. ostati v čem za drugimi glede na povprečno, pričakovano stopnjo: zaostati v rasti; duševno zaostati / zaostati v kulturi, razvoju
3. ne narediti česa ob dogovorjenem času ali narediti kaj glede na dogovorjeni čas prepozno: zaostati z obnovo gradu; zaostati s plačilom / zaostati z obrokom posojila
4. ne izdelati: zaostal je v petem razredu; večkrat je že zaostal / zaostati iz matematike biti ocenjen negativno
● ta ura večkrat zaostane začne kazati manj, kot je v resnici
    zaostàl -ála -o:
    v rasti zaostal otrok; 
prim. zaostali
Število zadetkov: 21