Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
aparát -a m (ȃ) 
  1. 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala
    // pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat
  2. 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
    ♦     šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice
  3. 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat
  4. 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
SSKJ
birokratízem -zma m (ī) nav. slabš.  
  1. 1. sistem v javni upravi, v katerem odloča uradništvo: birokratizem je naperjen proti koristim ljudskih množic; državni birokratizem
  2. 2. formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva: v urade se je vgnezdil birokratizem; boriti se proti pojavom birokratizma / ostanki birokratizma birokratske miselnosti
SSKJ
blágor -gra m (ȃ) 
  1. 1. ed., s prilastkom duhovna in materialna korist: skrbeti za blagor domovine; javni, narodov blagor / telesni in duhovni blagor
    // nav. mn., star. dobrina: zbirati posvetne blagre / iron. vsako jutro uživa blagre mestnega prometa
  2. 2. ed., zastar. sreča, blagoslov: nad hišo počiva blagor nebes / žarg., lov. lovski blagor uspešen lov, obilen plen
  3. 3. v medmetni rabi izraža veselje, zadovoljnost nad srečo koga: blagor ti, da si zdrav; blagor mu, da ni poznal naših težav; blagor blagor jim, ker se jim ni treba pripravljati za izpit; blagor, trikrat blagor mu; star.: blagor se ti; blagor si ga tistemu, ki jo bo dobil
    ♦     rel. osmero blagrov povzetek krščanskega moralnega nauka
SNB
civílniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    civílna drúžba -e -e ž (ȋ, ȗ)
    združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti: Protestu predstavnikov civilne družbe zaradi zadnjih sprememb na listi zdravil, s katerimi so se nekatera zdravila za otroke in mladostnike znašla na negativni listi, še ni videti konca
    civílna iniciatíva -e -e [inicijativa] ž (ȋ, ȋ)
    organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna pobuda, državljanska pobuda: Civilna iniciativa je na javni obravnavi dala osem pripomb
    civílna nèposlúšnost -e -i ž (ȋ, ȅ-ú)
    nenasilna nepokorščina državnim organom; državljanska neposlušnost: »Koraka k civilni neposlušnosti si preprosto nisem upal napraviti,« priznava, poboža svojo žametno sivo siamsko mačko in se zasmeje
    civílna pobúda -e -e ž (ȋ, ȗ)
    organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna iniciativa, državljanska pobuda: Civilna pobuda je peticijo s 1300 podpisi včeraj poslala občinskemu svetu občine, ki je po podpisu pogodb z agencijo podprl sodelovanje v postopku iskanja lokacije za odlagališče radioaktivnih odpadkov
    civílni pogúm -ega -a m (ȋ, ȗ)
    pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti: Konkretna ocena je rezultanta več dejavnikov, med katerimi velja poleg strokovnosti omeniti predvsem osebno poštenost, civilni pogum in poklicno etiko
    civílno slúženje vojáškega róka -ega -a -- -- s (ȋ, ú, á, ọ̑)
    služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi: Z odpravo civilnega služenja vojaškega roka so morali povečati število operativcev
SSKJ
čúvati -am nedov. (ū) 
  1. 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes čuva hišo; čuvati gozd pred požarom; čuva jo ko punčico svojega očesa
    // imeti v oskrbi, varstvu: pastir čuva čredo; čuvati avtomobile na parkirnem prostoru; čuvati sosedovega otroka
  2. 2. prizadevati si, da se kaj ohrani: čuvati obleko / čuvati javni red, samostojnost
  3. 3. zastar. posvečati čemu vso skrb; bedeti: kapitan čuva nad usodo ladje
    čúvati se paziti se, izogibati se: čuvati se psa / čuvati se prenagljenosti
    čúvan -a -o: skrbno čuvana skrivnost
SSKJ
debut -a tudi debi -ja [debí -ja] m (ȋ) prvi javni nastop, navadno umetnikov: mlada igralka je uspešno prestala svoj debut; režiser se je izkazal s svojim debutom / to delo je njegov filmski debut; literarni debut
SSKJ
délavec -vca m (ẹ́) 
  1. 1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; delavec v proizvodnji; sindikat delavcev storitvenih dejavnosti / pri nas imamo danes delavce za fizično delo najete ljudi
    // v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev: delavci in kapitalisti; gibanje se je naslonilo na široke ljudske plasti delavcev in kmetov
  2. 2. s prilastkom kdor poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: družbeni, duševni, filmski, kulturni, politični, zdravstveni, znanstveni delavec; javni delavec
  3. 3. kdor dela sploh: v jezikoslovju potrebujemo še mnogo delavcev / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ekspr. ta je pa delavec!
    ♦     zool. nekrilati, spolno nerazviti samec pri termitih
SSKJ
disputácija -e ž (á) disput: filozofska disputacija / svoja dela je moral zagovarjati na javni disputaciji
SSKJ
dómec -mca m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu nepodložno zemljišče s hišo, zlasti v mestu: kupiti domec na javni dražbi
SNB
drúžbenicaSSKJ -e ž (ȗ)
ustanova, organizirana skupnost ali ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: večinska družbenica; dogovor o izstopu družbenic; Seja bo pokazala, ali med svetniki obstajata podpora in javni interes, da občina spet vstopi v družbo, iz katere je kot družbenica enkrat že izstopila E (↑)drúžbenik
SSKJ
družínik -a m (ȋ) v Sovjetski zvezi član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi: sodišče pri štabu družinikov je kaznovalo kršilce javnega reda
♦ zgod. pripadnik oboroženega spremstva plemenskih poglavarjev in vladarjev v zgodnji fevdalni dobi
SSKJ
ênojezíčen -čna -o prid. (ē-ȋ) 
  1. 1. napisan samo v enem jeziku: enojezični javni napisi / enojezični slovar
  2. 2. ki zna in redno uporablja en jezik: prebivalci tega področja so enojezični / enojezična dežela
SNB
gostítiSSKJ -ím nedov. (ī í)
delati, kar je potrebno, da se javni dogodek, povezan s sodelovanjem določene osebe, skupine oseb, uresničuje v določenem kraju, državi: gostiti predsednika; gostiti ekipo; gostiti tekmo; Vrh tekmovalne sezone bo sredi februarja, ko bodo na Švedskem gostili svetovno prvenstvo E (↑)gòst
SNB
grafítSSKJ -a m (ȋ)
napis ali risba na zidu ali drugi javni površini, narejen na skrivaj, navadno s pršilom: risati grafite; odstranjevanje grafitov; razstava grafitov; Grafiti so postali sodobno sredstvo sporočanja E ← it. graffiti, mn. od graffito, dobesedno 'vrezan, graviran', iz graffiare 'praskati' < vlat. *graphiāre iz lat. graphium 'pisalo' ← gr. grapheĩon
Glasuj SNB
happeningSSKJ -a cit. [hêpening-] in hêpening -a m (ȇ)
javni dogodek, zlasti kulturni, športni, zabavni; prireditevSSKJ: glasbeni happening; V nedeljo je pritegnil pozornost frizerski happening, na katerem so nakazali modne usmeritve v frizerstvu in kozmetiki E ← agl. happening iz happen 'zgoditi se'
SSKJ
interès tudi interés -ésa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 
  1. 1. nav. mn. kar je, predstavlja komu določeno vrednoto; korist: tu se naši in njihovi interesi križajo; njuni interesi se ujemajo; družijo jih enaki, podobni, skupni interesi / za tem se skrivajo njegovi osebni interesi; uskladiti interese posameznikov z interesi skupnosti; družbeni, gospodarski, javni interesi; materialni, trgovski interesi
  2. 2. navadno s prilastkom kar daje, prinaša ugodne, pozitivne posledice; korist: braniti, zastopati interese delovnega ljudstva; bori se za svoje interese / naredite tako, saj je v vašem interesu vam v korist, v prid
    ♦     jur. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist
  3. 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi v interesu izraža usmerjenost koristnosti glagolskega dejanja: delati, govoriti v interesu skupnosti / odlok so sprejeli v interesu varnosti zaradi varnosti
  4. 4. hotenje, želja po določenem udejstvovanju; zanimanje, nagnjenje: imeti, kazati interes; vzbujati komu interes za kaj; ima velik interes za glasbo; znanstveni interesi
    // potreba, želja: nima interesa tekmovati / nerazvita območja imajo interes za hitrejši gospodarski razvoj si ga želijo, se zavzemajo zanj
  5. 5. ed., zastar. obresti: posojilo mu prinaša dosti interesa
    ●     publ. kakšen interes ima, da širi takšne govorice kaj namerava, kaj hoče doseči s tem; publ. film je vzbudil izreden interes občinstva veliko zanimanje, velik odziv; publ. delati kaj z velikim interesom z veliko zavzetostjo, vnemo
SSKJ
izbegávanje -a s (ȃ) glagolnik od izbegavati: izbegavanje samote; izbegavanje javni kritiki; izbegavanje pred posledicami
SSKJ
izpostavítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izpostaviti: izpostavitev javni kritiki / izpostavitev majhnih otrok / zaradi tatvine so ga kaznovali z izpostavitvijo na sramotnem odru
SSKJ
izpostáviti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. napraviti, da kaj na kaj deluje, učinkuje: izpostaviti kaj pritisku, vetru, zraku; izpostaviti otroka mrazu; izpostaviti se soncu / izpostaviti mladega človeka prevelikim vplivom okolja
    // napraviti, da je kdo v neprijetnem, nevarnem položaju: izpostaviti koga javni kritiki, posmehu, preziru; izpostaviti se (smrtni) nevarnosti; ni se maral izpostaviti sodbi ljudi
  2. 2. postaviti koga na samoten, nezavarovan kraj, z namenom rešiti se skrbi zanj: takrat so pohabljene otroke izpostavili; kaznovali so jo, ker je izpostavila otroka; ujetnike so izpostavili na samotnem otoku
  3. 3. nekdaj postaviti koga na javno mesto kot kazen za kako dejanje: izpostaviti tatu na sramotilnem odru
  4. 4. publ. napraviti opazno, poudariti: režiser je izpostavil predvsem intimno dramo osebne moralne odgovornosti
    ●     knjiž., redko v vitrinah so izpostavili predzgodovinske najdbe razstavili
    ♦     lingv. izpostaviti stavčni člen postaviti člen zaradi poudarka na začetek stavka, na njegovo prejšnje mesto pa postaviti zaimek ali prislov; mat. izpostaviti napisati skupni faktor pred oklepajem
    izpostáviti se očitno, močno zavzeti se za kaj ne glede na nevarnost; eksponirati se: on se je zelo izpostavil za prijatelja; izpostavila se je, da bi ga rešila
    izpostávljen -a -o 
    1. 1. deležnik od izpostaviti: izpostavljen otrok; izpostavljen napadom, nevarnosti; ravninski kraji so manj izpostavljeni potresom; vrt je izpostavljen soncu
    2. 2. publ. ki je v položaju, da se veliko ljudi zanj zanima in ga ocenjuje: politično izpostavljena oseba / njegov položaj je zelo izpostavljen
    3. 3. ki moli, štrli naprej: izpostavljeni deli pročelja / postojanka je bila precej izpostavljena; pren. narodnostno izpostavljeni kraji
      ♦       alp. izpostavljeno mesto mesto, pod katerim je prepad v obliki visoke, gladke stene; šah. izpostavljena figura figura, ki je v nevarnosti, da bo napadena ali osvojena
SSKJ
izpostávljanje -a s (á) glagolnik od izpostavljati: izpostavljanje telesa soncu, zraku / izpostavljanje javni kritiki / izpostavljanje pohabljenih otrok / izpostavljanje zločincev na sramotnem odru
Število zadetkov: 88