Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]
    1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda
      1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
brínje brínja samostalnik srednjega spola [brínje]
    1. brinovo grmovje ali njegov del, zlasti veje
      1.1. plodovi tega grmovja
ETIMOLOGIJA: brin
korúza korúze samostalnik ženskega spola [korúza]
    1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat. Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodno sirek
      1.1. zrna te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: sladka koruza
FRAZEOLOGIJA: vreči puško v koruzo, živeti na koruzi, življenje na koruzi, Sanja svinja o koruzi.
ETIMOLOGIJA: < kukuruza, prevzeto prek hrv. kukùruz iz tur. kokoroz - več ...
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]
    1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
    2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano
      2.1. kdor je rojen v tem znamenju
    3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
    4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz prasec - več ...
prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó]
    1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum
      1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso
ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bél3 -a -o stil. -ó [beu̯prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● 
star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ 
agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš
    bélo prisl.:
    belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen
     
    belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem
    béli -a -o sam.:
    beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki
SSKJ²
bíliti -im nedov. (í ȋ)
zastar. delati bilke: ječmen pričenja biliti
SSKJ²
četverovŕsten -tna -o prid. (ȓ)
agr., v zvezi četverovrstni ječmen ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik
SSKJ²
dozorévati -am nedov. (ẹ́)
1. z rastjo, zorenjem prihajati do zrelosti: grozdje, sadje dozoreva; ječmen je že začel dozorevati; pren. sklep je dolgo dozoreval v njem; misel na beg je vse bolj dozorevala
2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: telesno dozorevati; kulturno, osebnostno dozorevati / knjiž. v takih razmerah je dozorevala revolucija / človek dozoreva v trpljenju
    dozorevajóč -a -e:
    dozorevajoč fant; hodil je med dozorevajočim žitom; razredno dozorevajoče delavstvo
SSKJ²
dvóréden -dna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
nanašajoč se na dve redi, vrsti: dvorana z dvorednimi ložami / dvoredni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstah
 
agr. dvoredni ječmen dvorednik
SSKJ²
dvórédnik -a m (ọ̑-ẹ̑)
agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah:
SSKJ²
dvóvŕsten -tna -o prid. (ọ̑-ȓ)
1. postavljen v dveh vrstah: dvovrstna razporeditev čete / dvovrstni suknjič suknjič z gumbi v dveh vrstah
 
agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik
2. ki je dveh ali več različnih vrst: dvovrstna prehrana
SSKJ²
dvóvŕstnik -a m (ọ̑-ȓ)
agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah:
SSKJ²
jár1 -a -o prid. (ȃ ā)
1. ki se seje spomladi: jari posevki / jari ječmen; jara pšenica; jaro žito
// rojen, izvaljen v tekočem letu, zlasti spomladi: jara kokoš
2. ekspr. ki še ni dolgo v sedanjem, višjem družbenem sloju; mlad, nov: jari meščan; staro in jaro plemstvo / jari bogataš / slabš. jara gospoda prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v navadah, vedenju posnemajo meščane
SSKJ²
jêčmen -éna m (é ẹ́)
1. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, ali njeno seme: mlatiti, sejati, žeti ječmen; mleti, phati ječmen; pražiti ječmen za kavo / jari, ozimni ječmen
2. gnojno vnetje lojnic v veki: dela se mu ječmen; imeti ječmen
♦ 
agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik; goli ječmen ki se pri mlačvi izlušči iz pleve; bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum; etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi
SSKJ²
ječménček -čka m (ẹ̑nav. ekspr.
1. ješprenj: oprati, zakuhati ječmenček / ni marala jesti ječmenčka
2. gnojno vnetje lojnic v veki; ječmen: dela se mu ječmenček
SSKJ²
ječmeníšče in ječménišče -a s (í; ẹ̄)
njiva, na kateri je rasel ječmen: preorati ječmenišče; sejati ajdo po ječmenišču
SSKJ²
ječménov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na ječmen: ječmenov klas; ječmenova slama; ječmenovo zrno / ječmenov kruh; ječmenova moka / ječmenova kaša ješprenj; ječmenova kava kava iz praženega ječmena
SSKJ²
krížavec tudi kríževec -vca m (í)
1. zool. pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa, Aranea diadema: pravilno spredena mreža križavca
2. agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik: posejati križavec
3. nekdaj avstrijski srebrnik s podobo križa na eni strani: odšteti ji je moral precej križavcev
SSKJ²
luščíti in lúščiti -im nedov. (ī ú)
1. spravljati zrna iz luščine: luščiti fižol, grah; pren. preiskovalni sodnik že dve leti lušči resnico o umoru
// odstranjevati luščino: luščiti bučnice, sončnice / luščiti ječmen, riž / luščiti jajce lupiti
2. odstranjevati zrna s storža: luščiti koruzo
// v zvezi z iz spravljati manjši predmet iz snovi, v kateri je, tiči: luščiti kamenčke iz zidu; pren. luščiti bistvo iz celote; publ. resnica se lušči iz posvečenih krogov
 
ekspr. iz megle, mraka so se luščile hiše postajale vidne, se počasi prikazovale
3. odstranjevati v plasteh s površine: luščiti blato z zavore; z nožem je luščil skorjo z debla; barva avtomobila se lušči; s stene se lušči belež, omet
♦ 
les. s krožnim ali spiralnim tankim rezanjem hloda izdelovati furnir
    luščíti se in lúščiti se navadno v zvezi s koža
    izgubljati zgornje, zunanje plasti: koža se mu lušči / pog. hrbet se mu lušči koža na hrbtu
    luščèč -éča -e:
    luščeče se stene
    lúščen -a -o:
    luščeni furnir; luščeni oves
Število zadetkov: 132