Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
1. sad ali plod drevesa: ali ſzádite drejvo lagoje, i ſzád nyegov lagoji KŠ 1771, 40; Rávno kak rozga ſzáma od ſzébe, nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; Stajarci szo láni za szadü blizi 300 jezér rainskih dobili AIP 1876, br. 3, 8; Jež. Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10; drevo, stero ſzvoi ſzád prineſzé SM 1747, 92; je vo odébrao te pozadnyejsi ſzád zemlé KM 1796, 8; liki drêvo, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3; Lisica lübi tudi sladki sád
2. otrok: Zdrav bojdi Devicze ſzád BKM 1789, 37; kaj nyemi je Boug ſzpriſzegov obecsao, ka zſzáda ledevjouv nyegovi pouleg tejla obidi Kriſztuſa KŠ 1771, 346; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII
3. rezultat, dosežek: od ſz. Dühá, ſteroga ſzo ſzád, doprneſzéjo KŠ 1754, 81; i drügo dobro od krſzta i nyegovoga ſzáda opominanye KŠ 1754, 188; Ár, csi molim zjezikom, pamet moja je pa brezi ſzáda KŠ 1771, 518; Zdaj pa oſzlobodjeni od grejha, máte ſzád vas vu poſzvecsenyej KŠ 1771, 128; naj i med vami mám kákſi ſzád KŠ 1771, 448; Szád dober prinásajo BKM 1789, 7b; Da Tvoja rêcs Právi szád BRM 1823, 1; moje delo, Ar de ono li tak szvoj 'zelen szád melo KAJ 1870, 5; Dühovni 'zitek, ſteri ſztoji vu vöri i vnyé ſzádi KŠ 1754, 206
1. samo, izraža omejenost na navedeno: Szamo eden ali vtrojem je keipi TF 1715, 37; ino je ſzamo eden ſzreidbenik SM 1747, 35; Jeli je tak li ſzamo vnebéſzaj, Kriſztus KŠ 1754, 112; Szamo tebe, li jaſz seleim SM 1747, 90; I proſzili ſzo ga, da bi ſze li ſzamo doteknoli kraja gvanta nyegovoga KŠ 1771, 49; csi Krſztsenik ſzamo vu ſzrczi vörje KMK 1780, 4; Zná ſzamo li grejſiti BKM 1789, 13; dvê sztráni má, ali szamo edna sze viditi dá KAJ 1870, 9; Da v-Törszkom országi szamo törszke vöre cslovek orszacsko csészt dobih AI 1875, kaz. br. 3; Lasztivnoimé, stero sze prisztája szamo jedinszke oszobe AIN 1876, 10; Jež .. i ide samo po noči na lov AI 1878, 10; Vu ništeroj hiži je samo edna stanica BJ 1886, 7
2. v vezniški rabi, v zvezi nej samo – nego za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: kai ſzem ſze neili ſzamo, vu greihi popriel, nego i to zavezo preſztoupo SM 1747, 48; vſzáksi, nej li ſzamo za ſzébe, nego i eden za drügoga KŠ 1754, 154; za Kriſztuſa nej ſzamo vu nyem vörvati, nego i za nyega trpeti KŠ 1771, 539; naj nej ſzamo vu Vöri ſztálni, nego ſze ſzkrblivi nájdemo KM 1783, 11; Té Imenik lehko sztoji nejszamo pred nomenami, nego i pred pronomenami KOJ 1833, 119; je Magyare nej szamo zbio, nego i ednoga vojov vlouvo KOJ 1848, 8
spajóuči tudi spajóči tudi spajéči -a -e speč: mála vila szpajécsoj devojki sze vüha szprávila AIP 1876, br. 2, 6; i na podi szpajôcsi bálisje szo sze rêsili AIP 1876, br. 6, 8; Vampir tém spajéčim lidém krv scéca AI 1878, 7
spajóči -a -e sam. speči: I pridoucsi nájde je páli ſzpajoucse KŠ 1771, 90; Te szpajôcsi zaprête má ocsi KAJ 1870, 48; Ino tihi szen 'z-nyôv pride Na ocsi ti szpajôcsi KAJ 1870, 167; Szunce, da bi te szpajôcse ze-szna zbüdilo KAJ 1870, 100
spokápleni -a -o odpadel: Jež Hráni se spokáplenom sadü AI 1878, 10
Slovar Pohlinovega jezika
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Čebelarski terminološki slovar
Črnovrški dialekt
Kostelski slovar
Jezikovna svetovalnica
Kako se fonetično zapiše beseda cerkev? Glede na to, da je prvi e dolg in precej ozek, me zanima, ali izgovorno morda prehaja v i?
Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).
Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.
Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: dž. Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.
Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: dž, mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.
Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.
Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »