Zadetki iskanja
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
figa ž, F26, carica, vel caryca, ſuhe fige, ali poſtne fige; chia, figa; coctona, et cotona, te drobne fige; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; ficarius, -a, -um, figar, ali kar je figam ſluṡhèzhe; ficetum, -ti, meiſtu kir fige raſteo; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; ficus passae, ſuhe fige; grana ficaria, v'figah pizhki; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; marisca, -ae, neṡhmahne fige; laphtes, vel palathas, fige. Judith.10; maſsa caricana, korbe s'figami; orea, -ae, ena korba ṡa fige; palatha, fige. 2.Reg:16.v.1. ena gruzha fig; praecoqua ficus, te ṡgudne fige; scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh, kateri je zhern, koynṡke fige lubi; sicomori, divje fige. Amos:7.v.15; sicophanta, en fig varih, pro calumniatore accipitur; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
Vorenc
ljudje m mn., F83, adamiani, ty nagi ludje, vſi nagi hodio, ẛhene, inu moſhè; divulgatus, reṡglaſſen ,reṡneſſen, v'mei ludmy; egregÿ homines, junazhki ludje; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; gens, ludè, folk, ṡhlahta; homines, ludjè, zhlovéki; patricÿ, deṡhelani, deṡhelski ludje; populosus, polhin ludy, ali folka; proletarÿ, vbogi ludè, kateri nyzh némajo, kakòr doſti otrúk; turba, -ae, kup ludy, mnoṡhiza, kardelu
Vorenc
petelinec2 m, F5, genista, -ae, petelinzi roṡhe, vinkuṡhtne roṡhe; iberica, ṡhpanski pet[e]linzi, ena trava, po laṡhku gineſtra, ima lipú diſezhe ṡlatorumenu zveitje, s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48; spartarium, -rÿ, kir takeſhna trava, ali petelinzi raſteo; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy, vinkuṡhtne roṡhe
Vorenc
pogrinjati nedov., F2, sternere, pogarniti, pogrinîati, poſtelati, doli vreizhi; strator, -oris, tudi kateri miṡo, ali poſtilo pogrinîa, ali ſtole poſtavla. Jer:48.v.12
Vorenc
polomiti dov., F4, confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; defringere, odlomiti, ẛlomiti, polomiti, reṡbiti; exoſsare, koſty polomiti, ali vunkai vṡèti. Jer:50; surculare, te nenuzne mladize ozéſſati, inu odtergati, ali polomiti
Vorenc
razpuščati nedov., F3, conflare, rudo reſpuṡzhati, ẛlyvati; conflator, en takeſhin moiſter, kateri rude reſpuṡzha, in[!] reſtopy. Jer:29; tabefacere, reſtopiti, reſpuṡzhati, reſtajati
Vorenc
rožica ž, F12, bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; centauria, enu grenku ẛeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize; chamaepitys, -tyos, dravna roṡha, roshmarinu podobna, divize Marie roshize, raſteo na zilinah; flosculus, roṡhiza; gemmula, tudi ſpomladnîe roṡhize; lepton, tavshent roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48; polyanthea, -ae, mogiteroſt[!] teh roṡh, ali roṡhiz; polyanthemum, -mi, ṡlatize roṡhize, ṡeliṡzhe; polygala, -ae vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe ... ima pereṡza, kakòr lèzha, s'beilimi, ali ardezhimi roṡhizami; triſsago, -nis, tá mali ſvetiga Petra kluzh: tudi ene roṡhize imenovane Vergis meiner nit
Vorenc
Vorenc
drevce s, F11, amomum, enu maihinu drévze, kakòr ena divja terta, da en leip dúh; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ṡelenim drevzi. Jer:48; olusatrum, -tri, enu drevze, ali ſvibovina, s'perjam ṡèlu enaku; papyrifer, ut amnis papyrifer, ta tekozha voda, katera takovu drevze parneſſe, ali naprei dá; papyrus, -ri, vel Papyrum, -ri, je enu drevze v'Egypti; prunus agrestis, dernulovu drevze; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu inu diſezhe drevze; sisara, -ae, ena rèſſa, ali drevze takú imenovanu; suber, -ris, je enu drevze s'debelo ṡhkorjo, kateru ṡhelod noſſi; viburnum, -ni, dobroleitovina drevze
Vorenc
postavljati nedov., F7, castramentari, ſhotore, kampiszha reſtavlati, poſtavlati, ẛabiti; importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; legislator, kateri poſtavo gori poſtavla; limitare, mejó poſtávlati, meinyk ſtaviti; mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; strator, -oris, tudi kateri miṡo, ali poſtilo pogrinîa, ali ſtole poſtavla. Jer:48.v.12; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle etc:
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: postavljati nedov., mancipio dare, na prodajo poſtavlati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: postavljati nedov., mancipio dare, na prodajo poſtavlati
Vorenc
raztopiti dov., F12, colliquefacio, colliquesco, reſtopiti, reſtajati, mehkú ſturiti; conflare, s'mozhnim ognîam prou te rude reſtopiti, inu ẛmeſhati. Isai:46; conflatibilis, kar ſe lagku puſti reſtopiti, ali ṡliti; conflator, en takeſhin moiſter, kateri rude reſpuṡzha, inu reſtopy. Jer:29; deglutinare, odlimati, reſtopiti; deliquere, deliquescere, reſtajati, reſtopiti, ſhmelzati; eliquare, reſtopiti, reſtajati, ſhmelzati; eliquescere, po malim reſtopiti; illiquifacere, reſtopiti, ali v'kai reſpuſtiti, notar vlyti; liquefacere, reſtopiti, reſpuſtiti, reṡzvréti; reliquare, reſtopiti; tabefacere, reſtopiti, reſpuṡzhati, reſtajati
Vorenc
vpiti nedov., F14, acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti; acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glaſnú krizhati; clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; conclamare, vpiti, s'enim drugim krizhati; declamitare, vſe ṡkuṡi vpiti, ali krizhati; elatrare, lajati, glaſnu vpiti; obterere, na vus glas vpiti. Jer:2; occlamitare, pruti enimu vſeṡkuṡi krizhati, ali vpiti; perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati; suclamare, vel acclamare, s'temi drugimi vpiti ṡa dati kai na ṡnanîe; vagire, ſe jokati, inu vpiti kakòr mladi otroci; vociferare, upiti, ſylnu ſhrajati; vociferari, ukati, vpiti na vus glaṡ, krizhati; prim. vpiječ
Vorenc
z'večer prisl., F2, vespera. Gen:8.v.11. s'vezher; vespere. 2.Reg:11.v.13. s'vezher. Vesperi, adverbium. Jer:6.v.4
Število zadetkov: 13
Dostopnost