Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
dremati -am nedov. dremati: jeſt ſim ſe potſtopil letukaj dremat nedol., inu spati ǀ Jeſt ſpim, inu dremam 1. ed., moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ nedremash +2. ed., ampak de ſi mertu ǀ ta kateri drema 3. ed. nemore zhujti, inu ta kateri zhuje nedrema +3. ed. ǀ dremate 2. mn. pak, inu spite kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ nej ſo saſpani, ne dremaio 3. mn., temuzh po nozhiſemkaj gredò ǀ cello nuzh na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe lovili, inu neste dremali del. mn. m
Svetokriški
e nepreg. m (črka) e: oſsel nevidish de ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C, je krumpast; D, je gardt; E im. ed., je premaihin (I/1, 207) ǀ Ta pushtob E im. ed., Exempel, je ſilnu spazhen (I/1, 209) ǀ zhe en ſam pushtob preloshimo v' Ime tiga shenina, namrezh E tož. ed., namejſti pushtaba V (III, 113)
Svetokriški
eksempel -na/-pla m zgled: dober exempel im. ed. vezh nuza, kakor dobra beſſeda ǀ kakor s'danashniga Exempelna rod. ed. ſe doli vſame ǀ is letiga Exemplna rod. ed. bote samerkali ǀ nam poſtavi k' enimu exempelnu daj. ed. koku my imamo v' Zerkvi Boga zhaſtiti ǀ S. Iogri nam ſo en exempel tož. ed. dali ǀ Vam hozhem en Exempel tož. ed. te lubesni naprei poſtavit ǀ namejsti dobriga hudt exempal tož. ed. ſi dal, inu druge pohuishal ǀ exempl tož. ed. vſimite od Deodatusa ǀ po Exempelnu mest. ed. Marie Divize ǀ nej ſmo po exemplu mest. ed. Boshjm piſsali ǀ s'nyh hudim exempelnom or. ed. yh pohushaio ǀ s' ſvojm hudem exempelnam or. ed. drugem ſerze dadò tudi taku dellat ǀ s' dobrem exemplam or. ed. pak lahku ſe h' dobruti perpravi ǀ ty exempelni im. mn. vam ſe neraimaio ǀ ste sadosti exempelnu rod. mn. danaſs lete resnize shlishali ǀ imamo veliku exempelnou rod. mn. v' S. Piſſmi samerkanih ǀ ſakaj druge exempelne tož. mn. yſzhemo ǀ poterdit s' exempelni or. mn. ǀ kadar bi jest hotel poterdit to reſnizo s'exempelnomy or. mn. ← lat. exemplum ‛zgled’
Svetokriški
en1 ena štev. en: en im. ed. m Angel je mozhneishi kakor vſy ludje ǀ ſe nenajde li ena im. ed. ž ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ enu im. ed. s letu je preteklu ǀ enu im. ed. s lejtu imà 365. dny ǀ eniga rod. ed. m ſamiga nepriatela ſe boijm ǀ netroshtaj ſe do vekoma ene rod. ed. ž ſame kapelze ǀ ti tudi unimu ubushizu ene rod. ed. ž droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ s'ene rod. ed. ž ſklede ſta jedila ǀ Kumaj edn s'eniga rod. ed. s Meſta, inu Kumaj dua s'eniga Roda rod. ed. m bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ǀ hlapez nemore, kakor enimu daj. ed. m ſamimu Gospudu vſtrezhi ǀ polovizo daite eni daj. ed. ž sheni, to drugo tei drugi ǀ raishi kakor en tož. ed. m ſam dan v' vizah terpeti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en tož. ed. m dan, en tož. ed. m teden, en meſsiz, inu cilu enu tož. ed. s lejtu ǀ poprej bi imel iſvolit vſe te, kakor ven +tož. ed. m ſam greh s'miſlio pervolit ǀ try ſvoje hzherij nan +tož. ed. m dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ eno tož. ed. ž ſamo kapelzo proſsi ǀ ſvojo erbszhino je bil predal s'eno tož. ed. ž ſkledizo lezhe ǀ nej nesramnosti de bi s'eno tož. ed. ž krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ inu pſy … s'eno tož. ed. ž kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Lushej bi bilu cell ſvejt veno +tož. ed. ž peſt ſtiſnit, ali v' ven tož. ed. m maihen glaſſ zellu morje spravit, kakor popolnama od lete S. Skriunoſti govorit ǀ kadar pak na enem mest. ed. m ſamem glidu sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ tulikain Angelou je venim +mest. ed. m Chori, de obeden yh nemore ſishteiti ǀ ima vezh mozhij v'enim mest. ed. m perstu Kakor ti v'zelom shivotu ǀ de lahku obenem +mest. ed. m zhaſsu ſe kupzhuje ſa Nebeſsa, inu ſa te potrebne poſvetne rezhij ǀ v eni mest. ed. ž vri vſy bi pomerli ǀ ukupaj per eni mest. ed. ž misi sta jedla ǀ v'eni mest. ed. ž posteli sta ukupaj ſpala ǀ veni +mest. ed. ž uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ ueni +mest. ed. ž mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mest. ed. s mestu dolgu neostanejo ǀ po moy rajtengi venem +mest. ed. s lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Sam ioſve s' enem or. ed. m tovarsham ǀ s'eno or. ed. ž ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ Gregor Agrigentius s' enem or. ed. s perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ ſo yh bilij pred enem or. ed. s letam ſamerkali ǀ s' enim or. ed. s tvojm ozheſſam eden m eden: enkrat te ſedem modri tiga sueta ſe ſo ukupaj nashli, eden im. ed. je te druge vuprashal ǀ eden im. ed. taistih je na ſmertni poſteli leshal ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga rod. ed. nepriatela mojga ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu daj. ed. ſamimu ena ž ena: ta nepametna shivina … ena im. ed. ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho
Svetokriški
erbiščina -e ž dediščina: Tam gori je nasha erbiszhina im. ed., tam gori je nash Ozha ǀ Je rejſ de erbszhina im. ed. je li dobruta ǀ obene erbiszhene rod. ed. nej só imeli ǀ jest vam nevem bulshi erbshzhine rod. ed. sapuſtiti ǀ ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine rod. ed. ǀ k' vezhni erbiszhini daj. ed. Krajleſtva Nebeskiga ǀ sa eno skledizo lezhe je bil dal vſo ſvojo erbiszhino tož. ed. ǀ Ti kateri vſo tvojo erbszhino tož. ed. s' Loterzamy ſi ſaprauil ǀ nej ſo hoteli erbshzhino tož. ed. poſtiti ǀ letu je meni sa erbeshzhino tož. ed. danu ǀ on je v' ſtani taiſto erbeſzhino tož. ed. vshivat → herbiščina, → erb
Svetokriški
evangeli(um) -ija m evangelij: s. Evangeli im. ed. naſs vuzhij ǀ shivij kakor naſs S. Euangeli im. ed. vuzhj ǀ shivite po vuku S: Euangelia rod. ed. ǀ kadar bi hotel per danashnimu Evangelimu daj. ed. oſtati ǀ jest verujem v's. Evangeli tož. ed. ǀ kadar danaſhni s. Evangelium tož. ed. ſim bral ǀ exempel v'danaſhnim s. Evangeli mest. ed. imamo ǀ v' danashnim S. Evangelij mest. ed. ozhitnu je vſem povedal ǀ kadar bi ne bil v'danaſhnimu S. Euangelju mest. ed. bral ← lat. evangelium ← gr. εὐαγγέλιον ‛evangelij’, prvotno ‛dobro oznanilo’; → evang., → evange., → evangel
Svetokriški
faliti -im dvovid. 1. motiti se, zmotiti se: On ſam nemore faliti nedol. v' ſvoj ſodbi ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti nedol., kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti ǀ kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit nedol. ǀ Falish 2. ed. mozhnu, aku letu miſlish ǀ fallish 2. ed. mozhnu, inu ſama ſebe sapellesh ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij nefalish +2. ed. ǀ grobu fali 3. ed., ta kateri ſe huali ǀ Mozhnu tedaj falj 3. ed., ta kateri meni ǀ kadar edn falj 3. ed., on s' ſvojo shtimo perskozhi ǀ Mozhuu falyta 3. ed.+, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli ǀ vy mozhnu falite 2. mn. ǀ Pater vy mozhnu fallite 2. mn. danas, zhe menite de ſe bodo poſtili ǀ nej falil del. ed. m s. Ambrosh, kadar je dial ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero molit, de cilu ene beſsede nej fallil del. ed. m ǀ leta de bi nefalil +del. ed. m, sklene ǀ Nej ſo tudi falili del. mn. m tij kateri ſo djali de lubesan je en velik zupernik ǀ de bi ob taiſti uri nefalili +del. mn. m, inu s' vezhnem shpotam neoſtali ǀ nikar nesamirite meni, zhe porezhem, de v' letem ſte mozhnu falile del. mn. ž 2. biti narobe: kaj falli 3. ed. aku bom jeſt martran ǀ de ſi lih je ſilnu veliku greshnikou, inu greshniz, nezh nefali +3. ed. sakaj je taku vſmilen de ſlednimu greshniku, inu greshnizi da ſvojo cello miloſt ǀ nezh nefalj +3. ed., de ſi lih sdaj neshivish po boshi sapuvidi, ampak v' grehi ǀ Tedaj Eduvardus je bulshi kakor jeſt? nezh nefallj. +3. ed. Bo urra prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ nezh nafali +3. ed. ← it. fallire ‛motiti se, zmotiti se, zgrešiti’
Svetokriški
flisati se -am se nedov. truditi se: Vy Nem. imate ſe fliſſat nedol., inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno ǀ ſe potish, mislish, inu ſe fliſash 2. ed., de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ sa vſe druge rezhy ſe fliſſash 2. ed., mujash, inu skerbish ǀ je terbej de della, de ſe fliſsa 3. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe fliſſamo 1. mn. ǀ sakaj li po tem semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate 2. mn. ǀ ludje nuzh, inu dan ſe fliſſaio 3. mn. ǀ vſy glidi ſe fliſsaio 3. mn. ga vun potegnit ǀ fliſſajteſe vel. 2. mn. s' blagam ǀ tulikajn je skerbel, inu ſe fliſſal del. ed. m sa isvelizhaine nashe dushe ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal del. ed. m volo Boshio dopolniti ǀ en kershenik bo vezh ſtregil, inu ſe fliſal del. ed. m ǀ 33. lejt ſe muial, flishal del. ed. m, inu krishan bil ǀ ſe ſi mozhnu mujala, inu fliſſala del. ed. ž ǀ de ſi lih bote ſiali, dellali, inu ſe fliſſali del. mn. m ǀ ſo gledali, inu ſe fliſsali del. mn. m, de bi obeniga tadla nebilu → flis
Svetokriški
gnadljiv -a prid. milostljiv: on je premilostiu, gnadliu im. ed. m, inu vſmilen ǀ gnadliua im. ed. ž Gospodizhna Graffinia ſe bodo saperli v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra ǀ O Gnadliva im. ed. ž Maria inu Shtifterza te S. Bratauszhine ǀ lepi exempel te Gnadlive rod. ed. ž Viſſoku rojene Gospodizhne Thereſiæ Frajerze Fon Engelshaus ǀ Jeſt pak ſe bom nisku perklonil Gnadlivimu daj. ed. m, inu viſſoku zhaſti urednimu Gospudu Appatu ǀ shlahtni preimik ſpodobnu tej gnadlivi daj. ed. ž Gospodizhni oſtane ǀ rezhem tej gnadliui daj. ed. ž Gospodizhni ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo tož. ed. ž Gospodizhno Gertrudt troshtala ǀ vy dua Gnadliva im. dv. m Gospuda imata veliku vekshi upaine ǀ Gnadliui im. mn. m Goſpudje ǀ nyh gnadlivim daj. mn. Starishom ǀ Jeſt nebom hodil proſſit te shlahtne, inu gnadlive tož. mn. m ludy → gnada
Svetokriški
goljufati -am nedov. goljufati: de Moshje morio ohernio tribat, inu golufati nedol. ǀ ſe nepuste s'en vinar golufat nedol. ǀ je prepovedal suojga blishniga goluffat nedol. ǀ hozhemo … nashe blagu vboſim podeliti, nikar golofati nedol. ǀ ti ſi ijm resnizhnu oblubil velik lon dati, jest pak li ijh golufan 1. ed., inu vener meni vezh vervajo Kakor tebi ǀ sdaj ohernio tribash, inu golufash 2. ed. ǀ ohernjo triba, boge sijrote golufa 3. ed. ǀ kir kuli more mene goluffa 3. ed. ǀ Ima duei roke … s' eno nej da almoshno, s' to druga nej golufà 3. ed. ǀ ne laſheta, inu negolufata +3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite, golufate 2. mn. ǀ jamleio Kir morio, Kradejo, golufaio 3. mn. ǀ te preproste s'blagom golufajo 3. mn. ǀ obenimu shkode nedellaio, obeniga negolufaio +3. mn. ǀ nikar negolufaj +vel. 2. ed., aKu nezhesh ogolufan biti ǀ negolufaite +vel. 2. mn. per deſſetini tiga poſta, de bi vezhkrat na dan jeidili ǀ tedaj nikar negolufajte +vel. 2. mn., inu neuſamite blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ ta Kateri s'vodò je golufal del. ed. m, tudi v'vodi je bil shtraifan ǀ lety nejſo druge golufali del. mn. m, nej ſo kradili, nej ſo shentovali ǀ rajtingo dati, od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali del. mn. m → goljuf
Svetokriški
gori prisl. gori, gor: sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto nenuzno pridigo gori dershim ǀ po ſmerti is truge je bil gorj vſtal ǀ ponozhi kadar nar rayshi bi ſpali, morio gori vſtati ǀ uſdigne gori ſuoje gorezha ozheſsa ǀ de bi tudi mij kjekaj gorí k' tebi prishli
Svetokriški
gospod -a/-i m gospod: ta vſmileni Gospud im. ed. naſs proſsi sa myr ǀ Enkrat ſe imenuje en General, inu Gospud im. ed. te vojskè ǀ kadar en Guspud im. ed. bi imel eniga hlapza ǀ pride ven Grad, Gospnd im. ed. ij naprutu pride ǀ pride v'imeni tiga Gospuda rod. ed. ǀ Goſpudi rod. ed. Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke, de zhloveska pamet ſgruntat yh nemore ǀ ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu daj. ed. ǀ ſim milu sdihal, inu k'Gospudu daj. ed. Bogu djal ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga Gospuda tož. ed. ozheta ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim shlahtnim Gospudu mest. ed., inu shlahtni Gospei ǀ vy pred enem mogozhnim Gospudom or. ed. ſe sdershite de natla ne plunite ǀ Pred Goſpudam or. ed. semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali ǀ Sta bla dua goſpuda im. dv. velika priatela ǀ nehzhe nemore duema Gospudoma daj. dv. popolnama shlushiti ǀ Nihzhe nemore duema Goſpudama daj. dv. shlushiti ǀ Pravi shlahtni Gospudje im. mn. ſò bily uni trje Bashadory ǀ Gnadlivi, inu Viſoku zhaſti uredni Gospudie im. mn., vy nepoterbujete moje molitvize ǀ vſy ſo bili bogati Gospudy im. mn. ratali ǀ letij tuoji poshlushavizi ſo fajn Gospudij im. mn., inu fajn Gospe ǀ ozhy od teh mladih Gospudu rod. mn. nej obernila ǀ veliko Gospudou rod. mn. je prishlu ǀ nevarnu je sa dusho tulikajn Gospudam daj. mn. shlushit ǀ vſem Shkoffom, inu duhounem Gospudom daj. mn. en lep exempel puſtil ǀ ſe ym godi kakor unem Gospudem daj. mn. ǀ vy ſte dolshan vſe taiſte Gospudje tož. mn. vkupaj poklizat ǀ pred drugimy Gospudy or. mn. ſe je hualil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Gospudomy or. mn. Paulus → g.
Svetokriški
grešno prisl. grešno: vera vam bode malu pomagala, aku taku greshnu bote shivèli ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti ǀ ona je greshnn shivela primer.> my paK ſhe vſelej greshnishi shivimo ǀ ſe nepobulshate, inu nesgrevate, ampak she greshnishi shivite ǀ ſvojga hudiga lebna nej pobulshal, ampak she greshnishi je shivil presež.> Inu sdaj kir nergreshnishi ſim shivil, inu sapuvid Boshio pod nogami valal, morem pred Rihtni Stol Boshj pojti
Svetokriški
hitro prisl. hitro: shena hitru tezhe k'Iesuſu ǀ kaj menite de taku hitru ſim jest poſabil na vaſho hudobio ǀ ta Pater hitru tezhe k'tej bolni primer.> en saſtopem Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde ǀ s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ po shlebi hitrèshi tezhe kakor po semli presež.> K'sadnimu ſe je niemu sdelu de nar hitrei bi mogal s'vinam obogatit ǀ leta ner hitrei pogaſſi ta ogin ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo vshaffaio ǀ skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen rata kakor hitro vez. takoj ko: ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ Kakor hitru je bil Adam boshio sapuvid prelomil, njegova dusha je bila umerla
Svetokriški
hudobno prisl. hudobno: jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti ǀ kovazh pak ſe taku grobu, inu hudobnu prutu krajlu sadarshal ǀ v' Jeruſalemi ſo bily ludje sazheli hudobnu, greshnu, inu ajdousku shiveti
Svetokriški
hvala2 člen. hvala: pravi tudi vna shena, huala im. ed. Bogu jest nejſim obena loterza ǀ inu vener nerezhesh huala im. ed. Gospudu Bogu
Svetokriški
interes -a m obresti: jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal en krajzer vudobit, sdaj per meri, sdaj per intereſsu mest. ed. (I/1, 34) ← it. interesse ‛korist, obresti’ < srlat. interesse ‛dobiček, korist’ < lat. interesse ‛biti pomemben’
Svetokriški
izbrati -berem dov. izbrati: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti, ſakaj jeſt neveim katero bi imel sbrati nedol. ǀ jeſt ſi sberem 1. ed. leta kamen, de bom letukaj ſedel na ſodni dan ǀ rezi kaj ſi sdaj sberesh 2. ed. ǀ Moja ſveſta shlushabniza, sberiſi vel. 2. ed.+ ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ Sberiteſi vel. 2. mn.+, inu isvoliteſi sa vasho Vishishi to, katera je ta ner bulshi ǀ ſi je bil sbral del. ed. m pet zhiſtyh kamenu ǀ rajshi ſi bosh sbrala del. ed. ž to vezhno paklensko martro ǀ kaj menite Nem. Nem. de ona dua ſta ſi sbrala del. dv. m ǀ rayshi ſi ſo sbrali del. mn. m to grenko ſmert, kakor de bi bily en ſam greh dopernesli ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus je djal, de bi te dushe v' vizah ſi sbrale del. mn. ž vſe martre, inu terpleine preſtati Prim. enakopisnico → zbrati1.
Svetokriški
jetnik -a m jetnik: jest ſim vaſh jetnik im. ed. ǀ ietnik im. ed. resvesane roke, inu noge ima ǀ Iudij ſo navado imeli eniga Ietnika tož. ed. ſproſſit ǀ je eniga Jetnika tož. ed. ledig puſtil ǀ ſò saperti od vſeh krajou, kakor jetniki im. mn. ǀ Leteh jetnikou rod. mn. ena hozheo ratat danas Nem. ǀ En Sam Tobias, v'mej tulikain taushent jetniku rod. mn., je Sapuvidi Boshje dershal ǀ lepe frishne gartroshe, lete restala tem vboſem Jetnikom daj. mn., kar prezej ſupet bele trente rataio ǀ je neſsla Jatnikom daj. mn. kroh sa almoshno ǀ sa takorshne jetnike tož. mn. ſuſebnu skerbj ǀ en dan je bil shal obyskati Jetnike tož. mn.
Svetokriški
Jurij -a m osebno lastno ime Jurij: S. Juri im. ed. je bil shlahtniga, inu bogatiga ſtanu rojen v' Capadoci ǀ Garaſsius pishe od eniga is imenom Iuri im. ed. Bucchananus ǀ jeſt neſamerem vnimu zhloveku s'Imenam Juri im. ed. ǀ Juri im. ed. ſe oberne po zerkvi, rekozh: kej ſte sdaj vy moy Priateli? kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure zv. ed. Bug ti pomagai ǀ videozh ſtonovitnoſt S. Juria rod. ed. ǀ je mogal Nesho porozhit, katera Juriu daj. ed. je bila vſe ſalebala ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria tož. ed. veno gorezho apnenizo urezhi ǀ uſimimo naprej naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja tož. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … sholnerij S. Iurja tož. ed. ǀ ſe nei dopolnilu nad S. Juriam or. ed. ǀ nad naſhem pomozhnikam S. Jurjam or. ed. 1. Sv, Júrij (po legendi mučen 303), zavetnik vojščakov 2. → Bukananus
Število zadetkov: 692