Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
žólca tudi žólica -e [u̯c] ž (ọ̑) polprozorna, poltrda jed iz kuhanih svinjskih parkljev, glave: jesti, rezati žolco; skleda žolce; trese se kot žolca / kuhati žolco
// temu podobna snov: zvarek se je hitro strdil v žolco; iz mleka se je naredila zdrizasta žolca
SSKJ
žréti žrèm nedov., žŕl (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. ekspr. hlastno jesti: krave žrejo deteljo; eden od mladičev je zbolel in nehal žreti; pujski radi žrejo
    // nizko jesti sploh, zlasti pretirano: kar sam to žri; žreti na tuj račun; žre kot volk / žreti tablete proti glavobolu jemati, uživati
    // pog., v zvezi z ga veliko piti (alkoholne pijače): kadar je slabe volje, ga žre; cel teden smo ga žrli
  2. 2. ekspr. z grizenjem uničevati: gosenice žrejo zelje / bolhe, uši so ga žrle pikale
    // uničevati: rak žre njegov organizem / jetika ga žre zaradi jetike vse bolj hujša
    // ogenj žre že streho / vojna žre ljudi
  3. 3. ekspr. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja žre železo / ličilo žre kožo
    // s svojim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: valovi žrejo skale; voda žre strugo
  4. 4. ekspr. vznemirjati, mučiti: skrb, žalost ga žre; kaj te tako žre; nikar se tako ne žri, vse se bo uredilo
  5. 5. pog. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: žena ga neprestano žre; nehaj me še ti žreti
  6. 6. ekspr. pri svojem delovanju porabljati velike količine česa: ta avtomobil žre veliko bencina; gradnja žre na tone cementa; lokomotiva žre veliko premoga
    // zmanjševati količino česa: obresti žrejo njegovo premoženje / tožarjenje žre grunt
    ●     ekspr. žreti knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. žreti komu živce duševno koga uničevati; velike ribe male žro močnejši zatirajo slabotnejše
    žréti se pog.  prepirati se, prerekati se: sosedje se žrejo zaradi meje; še včeraj so se žrli, danes so pa že prijatelji
SSKJ
žulíti in žúliti -im nedov. (ī ú) 
  1. 1. delati, povzročati žulj, žulje: novi čevlji ga žulijo; kamenček na peti me žuli; zelo žuliti
    // s tiščanjem, pritiskanjem povzročati komu poškodbo, poškodbe: ovratnik ga žuli; konja sedlo žuli
  2. 2. ekspr. držati kaj, preprijemajoč, predevajoč iz roke v roko: moški so žulili svoje klobuke v rokah; med rokami je žulila prazno skodelico
  3. 3. ekspr. imeti dolgo v ustih in grizljati: med zobmi žuli travno bilko; kar naprej žuli svojo cigaro, pipo / otrok je žulil prst sesal
  4. 4. ekspr. počasi jesti ali piti: žulil je skorjo kruha; ves večer je žulil pivo / žuli svoj kozarček
  5. 5. ekspr. povzročati komu duševno neugodje, trpljenje: negotovost me najbolj žuli / z oslabljenim pomenom skrbi me žulijo zelo sem v skrbeh
  6. 6. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: žulijo jih davki, izdatki; ljudje pač govorijo o tem, kar jih najbolj žuli
    ●     ekspr. vem, kje ga čevelj žuli poznam njegove težave ali napake; žarg. žuli se za izpit uči se, študira
    žulèč -éča -e: žuleči čevlji

Slovar novejšega besedja

SNB
gríckati -am nedov. (ȋ)
1. ekspr. narahlo gristi; grizljatiSSKJ: Mladi belgijski ovčarji, tako kot večina ovčarjev, radi grickajo, ščipajo, zlasti roke in noge premikajočih se ljudi
2. jesti prigrizke, zlasti nezdrave, navadno med rednimi, glavnimi obroki: grickati kokice; Tako najstniki kot odrasli se premalo gibamo, izpuščamo zajtrk in druge obroke, grickamo zvečer pred televizorjem in se lotevamo čudežnih diet E ← hrv., srb. grȉckati iz (↑)grísti
SNB
pôpkórn -a in popcorn -a cit. [pôpkórən] m (ȏ-ọ́) pog.
1. razpočeno in napihnjeno zrno koruze pokovke; kokica, pokovka (2): jesti popkorn; prodaja popkorna; Američani se spoznajo na popkorn – po domače kokice –, brez katerih menda ni mogoč polnovreden ogled filma
2. umetniško nezahteven film: gledati popkorn; dobičkonosni popkorn; Hollywood, ki slovi po brezvestnem popkornu, zelo rad slavi inspirativne filme – filme z vestjo E ← agl. popcorn iz pop 'pok' + corn 'koruza'
SNB
prenajédati se -am se nedov. (ẹ́)
1. pretirano veliko jesti; prenažirati se, preobjedati se (1): Na zabavi se ne prenajedajte!
2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; preobjedati se (2): Pri ekstremnih shujševalnih dietah ali postu lahko ljudje, ki so bili kdaj anoreksični ali so se prenajedali, v kratkem času pridobijo še več kilogramov
3. ekspr. postajati naveličan česa: Politika spregleduje, da se njen vpliv manjša, ker se občinstvo prenajeda ideologije in nerelevantnosti E (↑)prenajésti se
SNB
prenažírati se -am se nedov. (ȋ) ekspr.
pretirano veliko jesti; prenajedati se (1), preobjedati se (1): prenažirati se z mesom; Večina se nas, kadar smo slabe volje, utrujeni, potrti, živčni, prenažira E (↑)prenažréti se
SNB
preobjédati se -am se nedov. (ẹ́)
1. pretirano veliko jesti; prenajedati se (1), prenažirati se: Med prazniki se pogosto preobjedamo
2. pretirano veliko jesti zaradi prehranske motnje; prenajedati se (2): Deklice, ki se preobjedajo, imajo pogosto perfekcionistične, zahtevne in čustveno hladne matere E (↑)preobjésti se
SNB
presnojéd -a m, člov. (ẹ̑ ẹ̄)
ki je samo surovo hrano rastlinskega izvora; presnojedec: V njegovi širši družini so sami presnojedi E (↑)présen + (↑)jésti
SNB
presnojéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄ ẹ̄)
ki je samo surovo hrano rastlinskega izvora: Je presnojed šestdesetletnik in poln energije E (↑)présen + (↑)jésti
SNB
sadjejéd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄ ẹ̄)
ki se prehranjuje samo s sadjem, zelenjavo, jedrci in semeni nekaterih rastlin: Vsejede in sadjejede ptice obiskujejo plodonosne rastline, kot so npr. kalina, glog, jerebika, črni bezeg E (↑)sádje + (↑)jésti
SNB
študêntskiSSKJ -a -o prid. (ē)
    študêntski bón -ega -a m (ē, ọ̑)
    bon, s katerim oseba s statusom študenta uveljavlja pravico do subvencionirane prehrane za vsak obrok posebej: jesti na študentske bone; prodaja študentskih bonov; Študentu ob plačilu s študentskim bonom pripadajo glavna jed, dva hoda in 2 dcl vode oziroma brezalkoholne pijače brez doplačila
    študêntsko délo -ega -a s (ē, ẹ́)
    delo, zlasti priložnostno, ki ga ob posredovanju določenih ustanov za plačilo opravljajo osebe s statusom dijaka ali študenta: ukiniti študentsko delo; obdavčenje študentskega dela; Študentsko delo je pomemben vir dohodkov marsikaterega študenta ali dijaka, saj si z njim zagotovi določeno stopnjo finančne neodvisnosti
    študêntsko posojílo -ega -a s (ē, í)
    posojilo za osebe s statusom študenta, navadno v študijske namene: prošnja za študentsko posojilo; Študentsko posojilo lahko najamejo študenti z rednimi mesečnimi prilivi
Število zadetkov: 372