Vernakularna arhitektura
Zanima me slovenski ustreznik za pridevnik vernakularen (ang. vernacular ), ki se pojavlja npr. v zvezi vernakularna arhitektura , ki označuje preprosto arhitekturo, ki se je prenašala iz roda v rod, uporabljala predvsem lokalne materiale in se razvijala brez sodelovanja formalno izšolanih arhitektov. Poleg tega se pridevnik vernakularen pojavlja še v zvezi vernakularni jezik in v zadnjem času tudi na področju etnologije in antropologije v zvezah vernakularna kultura , vernakularna glasba in vernakularna kreativnost . Zdi se, da se omenjeni pridevnik najpogosteje uporablja kot sopomenka za ljudski . Ali je to po vašem mnenju ustrezno?
Zadetki iskanja
Terminološka
Terminološka
Referenčni koordinatni sistem
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Terminološka
Zbiranje, zadrževanje
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Pri svojem poklicnem delu imam težave z razumevanjem nekaterih pojmov, zapisanih v predpisih. Kaj naj bi pomenila glagola zbirati se in zadrževati se ? V predpisu je napisano takole: »Načrt evakuacije mora biti izobešen v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se skladno z namembnostjo objekta, zbirajo ali zadržujejo ljudje.« Ali lahko natančneje opredelite izraza zbirati se in zadrževati se ? Ali se ljudje, ki so prišli v službo, v delovnih prostorih (pisarnah, delavnicah, skladiščih) zbirajo ? Ali se otroci v razredu, kjer se izvaja pouk, zbirajo ? Ali se ljudje v pisarnah in sanitarijah zadržujejo ? Ali se ljudje, ki gredo po hodniku, v hodniku zadržujejo ? Kdaj lahko trdimo, da se ljudje v nekem prostoru zbirajo , morajo tam biti trije, štirje? Za enega ali pa dva verjetno to ne velja, saj je v predpisu omenjena množina. Koliko časa mora nekdo biti prisoten v prostoru ali na določenem mestu, da se lahko taka prisotnost opredeli kot zadrževanje ? Vprašanje se zdi morda nesmiselno, vendar je povezano s stroški, ki jih imajo zavezanci za izpolnjevanje predpisov, povezanih z varstvom pred požarom. Lastniki ali uporabniki objektov morajo izobesiti načrt evakuacije tam, kjer se ljudje zbirajo ali zadržujejo . To pa je lahko kinodvorana, razred, pisarna, sanitarije, skladišče. Ali to velja za vsak prostor? Ali to velja za vsak prostor, v katerega je mogoče vstopiti in v njem biti vsaj nekaj sekund? Ali brezpogojno velja, da se nekdo, ki v nekem prostoru opravlja delo, hkrati tam tudi zbira in zadržuje ? Vem, da je vprašanje predvsem tehnične narave, vendar me zanima, če je mogoče skozi pogled strokovnjaka na področju jezikoslovja kaj doreči. Predpis namreč ne razlaga teh dveh pojmov.
Terminološka
Luzitanist
Zanima me, kateri slovenski termin naj uporabim za poimenovanje strokovnjaka za portugalski jezik in književnost. Ali je to lujzitanist ali luisitanist ali je morda ustreznejši kakšen drug termin?
Zanima me, kateri slovenski termin naj uporabim za poimenovanje strokovnjaka za portugalski jezik in književnost. Ali je to lujzitanist ali luisitanist ali je morda ustreznejši kakšen drug termin?
Terminološka
Tviterščina
Zanima me, ali lahko tviterščino označimo kot samostojen jezik (kot je npr. slovenščina, angleščina, nemščina).
Zanima me, ali lahko tviterščino označimo kot samostojen jezik (kot je npr. slovenščina, angleščina, nemščina).
Terminološka
Generalka
Katera bi bila najustreznejša ženska oblika poimenovanja general , ki predstavlja najvišji vojaški čin v kopenski vojski? V Jezikovni svetovalnici je bila glede na zadetke v referenčnem korpusu Gigafida predlagana rešitev generalica (gl. odgovor Ženska oblika generala je »generalica«? ), ker naj bi bila generalka pomensko obremenjena. V SSKJ2 sta navedena oba izraza, tako generalica kot generalka , v Vojaškem slovarju (Ministrstvo za obrambo, 2002) pa je navedena samo oblika generalinja .
Katera bi bila najustreznejša ženska oblika poimenovanja general , ki predstavlja najvišji vojaški čin v kopenski vojski? V Jezikovni svetovalnici je bila glede na zadetke v referenčnem korpusu Gigafida predlagana rešitev generalica (gl. odgovor Ženska oblika generala je »generalica«? ), ker naj bi bila generalka pomensko obremenjena. V SSKJ2 sta navedena oba izraza, tako generalica kot generalka , v Vojaškem slovarju (Ministrstvo za obrambo, 2002) pa je navedena samo oblika generalinja .
Terminološka
Napevek
V časopisu sem naletela na besedo džingel , ki je nisem poznala. Pomagala sem si z razlago, najdeno na Wikipediji, da poimenovanje označuje kratko melodijo, ki se uporablja v oglaševalske namene. V slovenščini naj bi se za ta pojem uporabljal tudi izraz napevek, v hrvaščini pa izraz najavnica . Kateri je primernejši slovenski ustreznik – napevek ali morda najavnik ?
V časopisu sem naletela na besedo džingel , ki je nisem poznala. Pomagala sem si z razlago, najdeno na Wikipediji, da poimenovanje označuje kratko melodijo, ki se uporablja v oglaševalske namene. V slovenščini naj bi se za ta pojem uporabljal tudi izraz napevek, v hrvaščini pa izraz najavnica . Kateri je primernejši slovenski ustreznik – napevek ali morda najavnik ?
Terminološka
Naušniki
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
V stroki varnosti in zdravja pri delu že od leta 1971 imenujemo osebno varovalno (ne zaščitno) opremo za varovanje pred hrupom naušniki . Osebna varovalna oprema (OVO) – naušniki in čepi so namenjeni preprečevanju škodljivih učinkov hrupa na delovnem mestu ter v okolju, kjer se hrup pojavlja. Naušniki in čepi morajo toliko dušiti raven hrupa, da ustrezne ravni hrupa, ki jih zazna uporabnik, v nobenih okoliščinah ne presegajo dnevne ravni izpostavljenosti, kot jih določa Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ul. RS, št. 17/06, 18/06 – popr., 43/11). Že pred mnogimi leti smo se člani komisije za pripravo standarda SIST/TC OVP in strokovnjaki varnosti in zdravja pri delu, ki se ukvarjamo s hrupom, sporazumeli, da se v razmerah, kjer je raven hrupa visoka, za osebno varovalno opremo (OVO) uporabljajo naušniki ter čepi , nikakor pa ne glušniki . Vsa leta sem študentom pri predavanjih, poslušalcem na posvetih, v gradivih, knjigah predstavljal kot osebno varovalno opremo, ki varuje uporabnika pri delu, pred previsokimi ravnmi hrupa, naušnike . Posledice neuporabe naušnikov ob dolgotrajni izpostavljenosti privede do kronične poškodbe, degeneracije in odmrtja čutnic slušnega organa, ter do trajne okvare slušnega organa. Delavci ne uporabljajo glušnikov , da bi bili pri delu »gluhi«, temveč naušnike , da ne bi zaradi hrupa oglušeli. Menim, da bi morali v SSKJ2 pri geslu naušnik dodati še definicijo s področja osebne varovalne opreme. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Perzistenca
Na spletnem portalu Fran ni razlage za glagol perzistirati , zato me zanima, ali bi to razlago lahko dodali. Namreč, izraz v medicini pogosto uporabljamo v besednih zvezah vnetje perzistira , učinki perzistirajo , virus perzistira in podobno. Zanima me tudi, kateri bi bil najustreznejši slovenski izraz za ta glagol. V splošnem jeziku angleškemu glagolu to persist ustreza slovenski vztrajati , vendar to v medicini zveni nenavadno. V slovenščini se ne uporablja izraz vnetje vztraja ali učinek vztraja , zato vljudno prosim za pomoč.
Na spletnem portalu Fran ni razlage za glagol perzistirati , zato me zanima, ali bi to razlago lahko dodali. Namreč, izraz v medicini pogosto uporabljamo v besednih zvezah vnetje perzistira , učinki perzistirajo , virus perzistira in podobno. Zanima me tudi, kateri bi bil najustreznejši slovenski izraz za ta glagol. V splošnem jeziku angleškemu glagolu to persist ustreza slovenski vztrajati , vendar to v medicini zveni nenavadno. V slovenščini se ne uporablja izraz vnetje vztraja ali učinek vztraja , zato vljudno prosim za pomoč.
Terminološka
Na otroka osredotočeni pristop
Pri delu uporabljamo veliko literature v angleškem jeziku, zato bi potrebovali ustrezno slovensko poimenovanje za angleški pridevnik child-centered , ki je sestavina različnih terminov, npr. child-centered approach , child-centered education , child-centered parenting , vsi pa označujejo dajanje prednosti potrebam in interesom otroka. Kakšen je vaš predlog ustreznega poimenovanja v slovenščini?
Pri delu uporabljamo veliko literature v angleškem jeziku, zato bi potrebovali ustrezno slovensko poimenovanje za angleški pridevnik child-centered , ki je sestavina različnih terminov, npr. child-centered approach , child-centered education , child-centered parenting , vsi pa označujejo dajanje prednosti potrebam in interesom otroka. Kakšen je vaš predlog ustreznega poimenovanja v slovenščini?
Terminološka
Osnovalska mutacija
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin founder mutation . Ali že obstaja kak uveljavljen termin? Termin označuje gensko spremembo, ki je v določeni kulturno ali geografsko izolirani populaciji prisotna v visoki frekvenci in lahko povzroča nekatere bolezni.
Zanima me, kako bi v slovenščino prevedli angleški termin founder mutation . Ali že obstaja kak uveljavljen termin? Termin označuje gensko spremembo, ki je v določeni kulturno ali geografsko izolirani populaciji prisotna v visoki frekvenci in lahko povzroča nekatere bolezni.
Terminološka
Računalništvo v megli, računalništvo na robu
Ne najdemo primernega slovenskega poimenovanja za angleški termin fog computing , ki označuje centralizirano obdelavo podatkov na osrednjem strežniku ali v lokalnem omrežju, s čimer poveča zmožnosti shranjevanja velike količine podatkov in uporablja prednosti fizične bližine za komunikacijo, konfiguracijo in upravljanje s podatki. Fog computing se pogosto uporablja skupaj z angleškim terminom edge computing , ki označuje drugačno obdelavo podatkov, katere del je opravljen že na posameznih napravah, vključenih v lokalno mrežo, vsaka od njih pa prispeva svoj delež k obdelavi informacije. Naši pomisleki pri dobesednem prevodu angleških terminov so predvsem v povezavi s frazemom »prodajanje megle«, saj bi morebitne stranke lahko dobile negativno predstavo, da gre za slab ali neprimeren način dela v računalništvu, po drugi strani pa se nam zdi termin edge computing super, ker vzbuja asociacijo na računalništvo na »špici razvoja«. V obeh primerih pa je verjetno najbolje poleg slovenskega termina v oklepaju obdržati izvirni angleški termin. Kaj menite vi?
Ne najdemo primernega slovenskega poimenovanja za angleški termin fog computing , ki označuje centralizirano obdelavo podatkov na osrednjem strežniku ali v lokalnem omrežju, s čimer poveča zmožnosti shranjevanja velike količine podatkov in uporablja prednosti fizične bližine za komunikacijo, konfiguracijo in upravljanje s podatki. Fog computing se pogosto uporablja skupaj z angleškim terminom edge computing , ki označuje drugačno obdelavo podatkov, katere del je opravljen že na posameznih napravah, vključenih v lokalno mrežo, vsaka od njih pa prispeva svoj delež k obdelavi informacije. Naši pomisleki pri dobesednem prevodu angleških terminov so predvsem v povezavi s frazemom »prodajanje megle«, saj bi morebitne stranke lahko dobile negativno predstavo, da gre za slab ali neprimeren način dela v računalništvu, po drugi strani pa se nam zdi termin edge computing super, ker vzbuja asociacijo na računalništvo na »špici razvoja«. V obeh primerih pa je verjetno najbolje poleg slovenskega termina v oklepaju obdržati izvirni angleški termin. Kaj menite vi?
Terminološka
Užitki branja
Perry Nodelman v knjigi The Pleasures of Children´s Literature (1992) opisuje pozitivna občutja, ki jih posameznik razvija ob branju literature in ob tem ne izključuje kritičnega branja. Zanima me, katero slovensko poimenovanje je primernejše: užitki branja ali veselje do branja .
Perry Nodelman v knjigi The Pleasures of Children´s Literature (1992) opisuje pozitivna občutja, ki jih posameznik razvija ob branju literature in ob tem ne izključuje kritičnega branja. Zanima me, katero slovensko poimenovanje je primernejše: užitki branja ali veselje do branja .
Terminološka
Čezjezičnost
Pri prevajanju imam težave z angleškim terminom translanguaging oz. nemškim terminom Translingualismus , ki označujeta didaktični koncept učenja jezika oz. več tujih jezikov. Kateri slovenski termin mi svetujete?
Pri prevajanju imam težave z angleškim terminom translanguaging oz. nemškim terminom Translingualismus , ki označujeta didaktični koncept učenja jezika oz. več tujih jezikov. Kateri slovenski termin mi svetujete?
Terminološka
Industrija srečanj
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Za dejavnost, ki povezuje tako kongresni turizem kot organizacijo prireditev in sejmov, se uporablja poimenovanje industrija srečanj (ang. meetings industry ). Industrija se pojavlja tudi kot sestavina poimenovanja potovalna industrija (ang. travel industry ). V SSKJ2 je industrija razložena kot 'gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja', z oslabljenim pomenom pa se pojavlja tudi v zvezah hotelska , turistična industrija v pomenu 'hotelske, turistične dejavnosti' in industrija zabave 'dejavnost, ki organizira prireditve ali proizvaja zlasti filmske, glasbene, televizijske izdelke za množično zabavo'. V Longmanovem slovarju angleščine je eden od pomenov industry tudi 'businesses that produce a particular type of thing or provide a particular service', torej vključuje tudi storitve. V slovenščini (po SSKJ2) pa industrija ne pomeni dejavnosti v neproizvodnem sektorju. Menim, da bi bilo v tem primeru primernejše poimenovanje s sestavino sektor ali panoga ( sektor srečanj, sektor potovanj ). Zanima me vaše mnenje.
Terminološka
Klikolovka
Izraz clickbait se nanaša na spletno vsebino, ki poskuša privabiti največje možno število klikov in v ta namen najpogosteje uporablja zavajajoče naslove, slike in povzetke. V rabi sta že poimenovanji klik vaba in vaba za klike , meni pa se zdi primernejši ustreznik klikolovka , ki se sicer uporablja v hrvaščini, a se mi zdi prenosljiv v slovenščino. Zanima me, kakšno je vaše mnenje.
Izraz clickbait se nanaša na spletno vsebino, ki poskuša privabiti največje možno število klikov in v ta namen najpogosteje uporablja zavajajoče naslove, slike in povzetke. V rabi sta že poimenovanji klik vaba in vaba za klike , meni pa se zdi primernejši ustreznik klikolovka , ki se sicer uporablja v hrvaščini, a se mi zdi prenosljiv v slovenščino. Zanima me, kakšno je vaše mnenje.
Terminološka
Kombinirani mediji
Ali je termin kombinirani/križni mediji ustrezen glede na angleški izvirnik crossmedia ? Za crossmedia v slovenščini še ni ustaljenega izraza. Ponujena sta dva prevoda, in sicer kombinirani mediji oz. križni mediji . V nemščini so izraz ohranili ( Crossmedia ), v francoščini so nekoliko spremenili zapis ( cross-média ) in ga sopostavili izrazu ( multimedia ), edini slovanski jezik, ki ponuja ustreznik, je poljščina, in sicer z izrazom kampania łączona oz. kampania crossmediowa. Ob iskanju ustreznega izraza je vendarle treba skrbeti tudi za zmožnost predstave, ki jo vzbudi neki nov izraz. Izraz se je v izvirniku uporabljal na področju DTP (ang. Desktop-Publishing), pri čemer je bil poudarek, da so se podatki različnih vrst (besedila, slike …) oblikovali v celoto in bili tako dostopni preko različnih medijev (najpogosteje preko spleta). Danes izraz označuje povezavo različnih področij, celo medijev, npr. vizualnih medijev, virtualne resničnosti, virusnega marketinga, vizualne glasbe, znanstvene vizualne umetnosti, preko socialnih orodij, kot so Facebook, Youtube, Google Earth … Omogoča veliko različnih možnosti, kako predstaviti vsebino, sedaj pa se najpogosteje uporablja za večkanalno oglaševanje, torej (hkratno) oglaševanje prek več različnih kanalov.
Ali je termin kombinirani/križni mediji ustrezen glede na angleški izvirnik crossmedia ? Za crossmedia v slovenščini še ni ustaljenega izraza. Ponujena sta dva prevoda, in sicer kombinirani mediji oz. križni mediji . V nemščini so izraz ohranili ( Crossmedia ), v francoščini so nekoliko spremenili zapis ( cross-média ) in ga sopostavili izrazu ( multimedia ), edini slovanski jezik, ki ponuja ustreznik, je poljščina, in sicer z izrazom kampania łączona oz. kampania crossmediowa. Ob iskanju ustreznega izraza je vendarle treba skrbeti tudi za zmožnost predstave, ki jo vzbudi neki nov izraz. Izraz se je v izvirniku uporabljal na področju DTP (ang. Desktop-Publishing), pri čemer je bil poudarek, da so se podatki različnih vrst (besedila, slike …) oblikovali v celoto in bili tako dostopni preko različnih medijev (najpogosteje preko spleta). Danes izraz označuje povezavo različnih področij, celo medijev, npr. vizualnih medijev, virtualne resničnosti, virusnega marketinga, vizualne glasbe, znanstvene vizualne umetnosti, preko socialnih orodij, kot so Facebook, Youtube, Google Earth … Omogoča veliko različnih možnosti, kako predstaviti vsebino, sedaj pa se najpogosteje uporablja za večkanalno oglaševanje, torej (hkratno) oglaševanje prek več različnih kanalov.
Terminološka
Makroekonomska politika, mikroekonomska politika
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
Zanima me, ali lahko v ekonomiji namesto pridevnika mikroekonomski in makroekonomski uporabljam mikrogospodarski in makrogospodarski , npr. mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika . Ekonomija in gospodarstvo sta v ekonomiji lahko sopomenki, res pa je, da besedo ekonomija pogosteje uporabljamo, ko govorimo o vedi, besedo gospodarstvo pa, ko govorimo o proizvodnji in trgovini z blagom in storitvami. Zato bi bilo bolje govoriti o gospodarski politiki kot pa o ekonomski politiki . Problem nastane pri zvezah s pridevnikom na mikro- in makro- . V eSSKJ sem našel besedi mikroekonomski in makroekonomski , ne pa tudi mikrogospodarski in makrogospodarski . Mikroekonomski se namreč nanaša na mikroekonomijo , makroekonomski pa na makroekonomijo . Če govorimo o gospodarski politiki , bi bilo torej bolje govoriti o mikrogospodarski politiki in makrogospodarski politiki kot pa o mikroekonomski politiki in makroekonomski politiki . Sicer bi morali v besedilih tudi gospodarstvo zamenjevati z ekonomijo (npr. slovenska ekonomija), kar pa je redko. Zato menim, da bi bilo smiselno dopustiti tudi možnost mikrogospodarska politika in makrogospodarska politika .
Terminološka
Nadlahtnica
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?
Ob pisanju novega učbenika anatomije nas zanima, kateri slovenski termin ustreza latinskemu terminu humerus , ki označuje kost, ki sega od rame do komolca. Je primernejša nadlahtnica ali nadlaktnica ? Kaj pa v primeru pridevnika nadlahten / nadlakten – bi bilo bolje pisati npr. nadlahtna mišica ali nadlaktna mišica ?
Terminološka
Nečuječnost
Pri pisanju članka o čuječnosti , ki označuje zavestno usmerjanje pozornosti na zunanje in notranje dogodke brez presojanja (ang. mindfulness ), se soočam s težavo, ko želim prevesti besedi mindless in mindlessness . V slovenščini zaenkrat še ni poenotenega prevoda. Sprašujem, ali bi bilo ustrezno uporabiti besedo brezglavost , morda nečuječnost , nepozornost ipd.?
Pri pisanju članka o čuječnosti , ki označuje zavestno usmerjanje pozornosti na zunanje in notranje dogodke brez presojanja (ang. mindfulness ), se soočam s težavo, ko želim prevesti besedi mindless in mindlessness . V slovenščini zaenkrat še ni poenotenega prevoda. Sprašujem, ali bi bilo ustrezno uporabiti besedo brezglavost , morda nečuječnost , nepozornost ipd.?
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 52
Dostopnost