Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
folklorístika folklorístike samostalnik ženskega spola [folklorístika]
    1. veda, ki se ukvarja s folkloro
      1.1. študij te vede
    2. ekspresivno vzorci mišljenja in delovanja na določenem področju, navadno znotraj določene skupine ljudi; SINONIMI: ekspresivno folklora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Folkloristik iz ↑folklora
Celotno geslo eSSKJ
jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc]
    1. strokovnjak za jezikoslovje
      1.1. študent ali diplomant jezikoslovja
ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje
Celotno geslo eSSKJ
jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je]
    1. veda o jeziku in jezikovnih pojavih
      1.1. študij te vede
STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
Celotno geslo eSSKJ
jezikoslôvka jezikoslôvke samostalnik ženskega spola [jezikoslôu̯ka]
    1. strokovnjakinja za jezikoslovje
      1.1. študentka ali diplomantka jezikoslovja
ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovec
Celotno geslo eSSKJ
jezikoslôvni jezikoslôvna jezikoslôvno pridevnik [jezikoslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
diahrón -a -o prid. (ọ̑)
ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahrono obravnavanje problema
♦ jezikosl. diahrono jezikoslovje smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas
SSKJ²
diahróničen -čna -o prid. (ọ́)
ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahronično obravnavanje problema
♦ jezikosl. diahronična lingvistika diahrono jezikoslovje
SSKJ²
drúžbenosten -tna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na družbenost: družbenostno preživetje / družbenostno jezikoslovje sociolingvistika
SSKJ²
étnolingvístika -e ž (ẹ̑-í)
jezikosl. jezikoslovje, ki proučuje razmerje med jezikom in kulturo: utirati pot sodobni etnolingvistiki; temeljna dela s področja etnolingvistike / strokovnjak za majevsko etnolingvistiko / predstojnica oddelka za etnolingvistiko
SSKJ²
glotologíja -e ž (ȋ)
knjiž. jezikoslovje
SSKJ²
índoevrópski -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
jezikosl. nanašajoč se na skupino jezikov istega izvora, ki so se do novega veka govorili od Indije do zahodne Evrope: indoevropsko primerjalno jezikoslovje / indoevropski jeziki / indoevropski prajezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki
SSKJ²
jezikoslôvec -vca m (ȏ)
strokovnjak za jezikoslovje: sestanek jezikoslovcev; sodelovanje jezikoslovcev pri urejanju terminologije
SSKJ²
jezikoslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na jezikoslovje: jezikoslovna knjiga / moderni jezikoslovni nazori / zastar. jezikoslovne napake jezikovne
SSKJ²
jezikoslôvje -a s (ȏ)
veda o jeziku: jezikoslovje in filologija / slovansko jezikoslovje
♦ jezikosl. diahrono jezikoslovje smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas; primerjalno jezikoslovje ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov; računalniško jezikoslovje večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika
SSKJ²
jezikoslôvka -e ž (ȏ)
strokovnjakinja za jezikoslovje: razprava jezikoslovke
SSKJ²
jezikoslôvstvo -a s (ȏ)
zastar. jezikoslovje: ukvarjati se z jezikoslovstvom
SSKJ²
jezikoznánstvo -a s (ȃ)
zastar. jezikoslovje: jezikoznanstvo in zgodovina
SSKJ²
kórpusen -sna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na korpus: korpusno področje / korpusni general / korpusni opisi, podatki; korpusni pristop k jezikoslovnim raziskavam; korpusne analize, raziskave; korpusno gradivo / korpusno jezikoslovje ki se pri analizi jezika opira zlasti na besedilne korpuse
SSKJ²
lingvístika -e ž (í)
jezikoslovje: študirati lingvistiko; razprave s področja lingvistike
♦ jezikosl. matematična lingvistika; strukturalna lingvistika
SSKJ²
matemátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno
♦ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; jezikosl. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula
    matemátično prisl.:
    matematično dokazati; biti matematično natančen; sam.:, pog. danes smo pisali matematično matematično šolsko nalogo
Število zadetkov: 186