Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
vzvihráti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. viseč neurejeno, vijugajoče dvigniti se zaradi hitrega premikanja zraka: zastava vzvihra v sunku vetra / ekspr. za steklenimi vrati so vzvihrali njeni kodri
    // preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče premakne: veter vzvihra trakove / vihar vzvihra krošnje dreves / ekspr. burja je vzvihrala morsko gladino močno vzvalovila
  2. 2. ekspr. hitro, razburjeno iti: ko je to slišal, je takoj vzvihral k njej / konjenica vzvihra v boj
    // hitro, silovito se premakniti: veter vzvihra čez polja, skozi gozdove
  3. 3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: pod nebom je vzvihral jug / čustva mu vzvihrajo
  4. 4. preh., ekspr. silovito razgibati, vznemiriti: vzvihrati deželo / vzvihrati komu čustva
  5. 5. ekspr. zelo se razburiti, se razjeziti: ob omembi tega imena je vzvihral; malo je manjkalo, da ni vzvihral / kaj mi hočeš, je vzvihrala
    vzvihrán -a -o: vzvihrane krošnje dreves; vzvihrana ljubezen
SSKJ
žerjàv -áva m (ȁ á) 
  1. 1. velika ptica z dolgim vratom, dolgimi golimi nogami in navadno sivim perjem: žerjavi letijo na jug; oglašanje žerjavov; kričali so kot žerjavi
  2. 2. naprava za dvigovanje, prenašanje na vrvi obešenih bremen po zraku na manjše razdalje: nakladati ladjo z žerjavom; ladijski žerjav; žerjav z obtežilom; nosilnost žerjava; ročica žerjava
    ♦     strojn. kabelski žerjav pri katerem se maček premika po jekleni vrvi, razpeti nad deloviščem; mostni žerjav pri katerem se po nosilcu vozi maček; teh. premični žerjav ki se premika z lastnim pogonom; zool. sivi žerjav umazano sive barve, s črno glavo in vratom ter belima progama vzdolž vratu, Grus grus
SSKJ
deklinácija -e ž (á) 
  1. 1. lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku; sklanjatev: imenska, zaimenska deklinacija
  2. 2. fiz., navadno v zvezi z magneten odklon magnetne igle od smeri sever-jug: izmeriti deklinacijo; magnetna deklinacija znaša 15 stopinj / zahodna deklinacija
SSKJ
ekvátor -ja m (ȃ) umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju
♦ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli
SSKJ
gostíti1 -ím nedov., goščèn (ī í) delati (bolj) gosto: gostiti malto s peskom; gostiti tekočino / knjiž. jug gosti oblake
    gostíti se postajati (bolj) gost: raztopina se je začela gostiti; kri na rani se mu je hitro gostila strjevala
    // lasje so se mu začeli gostiti / nav., ekspr. zunaj se je gostila megla, tema; knjiž. mrak se je gostil v temo / redko njegovi obiski so se čedalje bolj gostili so postajali pogostnejši
    gostèč -éča -e: gosteča se množica je pritiskala vse huje; gosteče se mleko
SSKJ
jugovína -e ž (í) knjiž.  
  1. 1. južno vreme, odjuga: po dolgotrajnem mrazu je nastopila jugovina; februarska jugovina
  2. 2. južni veter, jug: jugovina piha
SSKJ
meridionálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na meridian: meridionalna smer / knjiž., redko mesto ob meridionalni poti poti na jug
SSKJ
odhitéti -ím dov., odhítel (ẹ́ í) hitro oditi: odhitela je iz sobe; odhiteti na vrt / lastovke so odhitele na jug hitro odletele
// avtomobil je odhitel proti mestu hitro odpeljal
SSKJ
odjádrati -am dov. (ȃ) z jadranjem se oddaljiti: odjadrati iz pristanišča / ekspr. lastovke so odjadrale na jug odletele
// ekspr. počasi, dostojanstveno oditi: odprla je vrata in odjadrala / nenadoma je vstal in odjadral proti izhodu odšel
SSKJ
póldan -dnéva [u̯d] m (ọ̑ ẹ̑) 
  1. 1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližal se je poldan; delali so od jutra do poldneva; okoli poldneva se je vrnil domov; proti poldnevu je umrl / odzvonilo, zazvonilo je poldan / redko, v prislovni rabi pridi proti poldan proti poldnevu
    ●     ekspr. v trebuhu mi zvoni poldan lačen sem
  2. 2. knjiž. zenit: sonce se je vzpenjalo v poldan; sonce je bilo v poldnevu / poldan življenja / umetniški poldan njegovega pripovedništva
  3. 3. zastar. jug: vinograd je obrnjen proti poldnevu
SSKJ
póldne -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. póldne, or. ed. tudi póldnem (ọ̑ ẹ̑) ed.  
  1. 1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližalo se je poldne; do poldneva je ležal; proti poldnevu se je začel odpravljati; malo pred poldnevom sta se vrnila / poldne je / odzvoniti, zvoniti poldne / v prislovni rabi prišel je do, proti poldne
    ●     ekspr. v želodcu mi zvoni poldne lačen sem
  2. 2. knjiž. zenit: sonce še ni doseglo poldneva; sonce se je vzpenjalo v poldne / poldne življenja
  3. 3. zastar. jug: vihar se je bližal od poldneva; proti poldnevu obrnjen gozd; prim. dopoldne, poldan, predpoldne
SSKJ
splúti splôvem in splújem dov., tudi splovíte (ú ó, ú) začeti pluti: ladja je že splula; čoln je splul od brega / ekspr. ptice so splule na jug odletele
SSKJ
têrmičen -čna -o prid. (é) toploten: termični dražljaji, učinki / termična izolacija
● knjiž., redko termična elektrarna termoelektrarna
♦ aer. termični vzgornjik vzgornjik, ki nastane zaradi segrevanja tal; fiz. termični nevtroni nevtroni s hitrostmi, kakršne imajo molekule plina pri navadni temperaturi; termična emisija izhajanje elektronov iz močno segretih kovin; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; termična stratifikacija toplotna slojevitost; meteor. termična nevihta nevihta, ki nastane zaradi segrevanja nižjih zračnih plasti v labilnem ozračju; toplotna nevihta; teh. termična obdelava načrtno segrevanje ali ohlajevanje, s katerim se spreminjajo lastnosti; toplotna obdelava
    têrmično prisl.: termično obdelati snov
SSKJ
upotíti in upótiti -im, tudi upotíti -ím tudi upótiti -im dov., upóti; upótil (ī ọ́; ī í; ọ̑) knjiž., redko napotiti: upotil ga je v vas / upotili so se na jug odšli, se odpravili
SSKJ
lástovica -e ž (á) knjiž. lastovka: lastovica cvrči, ščebeta; lastovice letijo na jug, se vračajo, se zbirajo; lastovica šviga nad vasjo
♦ zool. morska lastovica riba z zelo povečanimi prsnimi plavutmi, s katerimi se premika, leti nad morsko gladino, Exocoetus volitans
SSKJ
selívka -e ž (ȋ) žival, ki začasno spreminja bivališče zaradi prezimovanja, parjenja: selivke so že odletele na jug / ptica selivka
♦ zool. kobilica selivka žuželka, ki se v velikih rojih seli in uničuje zelenje, Locusta migratoria; riba selivka
SSKJ
jugo...1 ali júgo... prvi del zloženk (ȗ) nanašajoč se na jug: jugozahod / jugojugozahod
SSKJ
júgov -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na južni veter, jug: jugovi sunki / jugovo vreme južno vreme
SSKJ
júžnik -a m (ū) knjiž. južni veter, jug: piha močen južnik; topel, vlažen južnik
SSKJ
magnétnica -e ž (ẹ̑) fiz. droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug: odklon magnetnice
Število zadetkov: 40