Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna
Prevod besede »genderlessness«

Imam težavo pri uporabi slovenskih prevodov besed genderless ali genderlessness ali gender-neutral.

Jezikovna
Prevod »Chef's knife«

Pri prevajanju za vodilnega ponudnika japonskih nožev pri nas se pogosto srečujemo s prevodi različnih oblik nožev (gyuto, santoku itd.). Zanima me predvsem, kaj bi bil pravilen prevod angleškega Chef's knife. Morda chefovski nož?

Jezikovna
Pridevnika »drug« in »ostali«

Kakšna je razlika med zapisoma Drugim je svetoval in Ostalim je svetoval? Drugi primer mi je lektor zavrnil, a ne razumem, zakaj.

Jezikovna
Pridevnik iz zgodovinskega naselbinskega imena »Edo« (danes Tokio)

Kako bi pravilno tvorili pridevnik iz nekdanjega imena za Tokio "Edo". Predvsem ko gre za poimenovanje določenega obdobja v japonski zgodovini, ki se navezuje nanj (an. "the Edo period").

Bi lahko uporabili zgled Toledo-toledski? Je dopustno reči "v času Eda"? Je dopustno zapisati "v času/obdobju Edo," kot zasledimo recimo v članku na naslovu https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Japonske.

Jezikovna
Priimek »Sartre« in izražanje svojine

Zasledila sem svojilni pridevnik Sartrejev. Ta oblika mi je zelo tuja, saj imam v ušesu Sartrov. Preverjala sem na internetu, kjer sem našla tudi rodilniško obliko Sartreja. Ali sta možni obe obliki? Če upoštevam pravopisno pravilo 772, je pravilna oblika Sartra, torej potem tudi Sartrov (kot WildeWilda). Ali pa morda Sartre napačno izgovarjamo in e ni nemi?

Jezikovna
Primernost odvisnikov z vezniki »ki«, »kar« ali »kot«

Zanima me, ali so spodaj tvorjeni odvisniki vsi možni ali pa kateri od njih ni pravilen. Najlepša hvala za pomoč in lep pozdrav.

  • Naše podjetje je najboljši delodajalec, kot ga lahko imate.
  • Naše podjetje je najboljši delodajalec, ki ga lahko imate.
  • Naše podjetje je najboljši delodajalec, kar ga lahko imate.

Jezikovna
Prislov v povedkovem določilu

Zanima me besednovrstna pripadnost besede lepo v primeru

Lepo je, da se me spominjaš.

Končniški naglas mi daje vedeti, da gre za prislov, hkrati pa se sprašujem, ali se ta ugotovitev sklada z dejstvom, da odvisnik opravlja vlogo osebka.

Sprašujem predvsem zato, ker želim povedkovo določilo stopnjevati. V tem primeru ni težave (Še lepše pa bi bilo, če bi me obiskal.)

Kaj pa: Pomembno je, da se zavedamo preteklosti. (Zavedanje (o) preteklosti je pomembno.) Še pomembneje je, da se iz nje tudi česa naučimo. (Učenje iz preteklosti je še pomembnejše.)

Jezikovna
Pristavčna vejica v pravopisnih pravilih

Ali je v primeru vodja tabora Rožle Krajnc treba pred imenom Rožle pisati vejico (kot pristavek)? Če dam vejico, po pravopisu to pomeni, da naslovniku ime vodje tabora ni samoumevno. Vendar me bega pomenski vidik, saj potemtakem enačim vodjo tabora z Rožletom Krajncem. Jasno pa je, da ni vsak vodja tabora Rožle Krajnc. Ali ni v teh primerih bolje pisati brez vejice? Ne moremo zveze Rožle Krajnc razumeti kot ujemalni desni prilastek in pisati brez vejice? Prosim za obrazložitev čl. 303 SP 2001.

Jezikovna
Raba nepravega predloga »tekom«

Kako ustrezneje napisati povedi tipa Vse to je spoznal tekom življenja.? Meni se možnost Vse to je spoznal med življenjem. nikakor ne zdi primerna. Prosim za napotek, kje naj o tem najdem več.

Jezikovna
Raba predlogov »iz« in »z« ob imenih držav

Prosim za pomoč pri oblikovanju povedi, kjer mi težave delata predloga iz in z. Gre za primere, kot je ta: Gostje so bili iz Italije, Madžarske, Hrvaške in Nemčije. Je dovolj ta en iz, ali bi morala pred vsako državo pisati predlog? Če bi bile to le države, v katere gremo, ne bi bilo dileme; ker pa gremo na Madžarsko* in na Hrvaško, nisem prepričana. Bi bilo torej bolje: Gostje so bili iz Italije, z Madžarske, s Hrvaške in iz Nemčije?

Jezikovna
Raba svojilnih in povratnih svojilnih zaimkov (2)

Dober dan, s prijatelji imamo dvom glede povratnega svojilnega zaimka v takšnih primerih:

  • Volivec pooblasti prijatelja za glasovanje v svojem/njegovem imenu.

  • Upravljavec bazena je odgovoren za smrt plavalca zaradi svojega/njegovega ravnanja.

Hvala lepa!

Jezikovna
Raba svojilnih zaimkov

Na spletni strani RTV Slovenija sem zasledil naslov: Boste še hodili k vašemu peku? Zdi se mi, da je uporabljen napačen svojilni zaimek -- pravilno bi se naslov moral glasiti: Boste še hodili k svojemu peku?

Imam prav?

Jezikovna
Razlika med obrazilom in končnico

A mi lahko na naslednjem primeru objasnite kaj je koren besede, kaj je končnica in kaj priponsko obrazilo? (agent, asistent) A je agen (koren)-t (končnica), agent-a (priponsko obrazilo)? Kako, da vem pri moškem samostalniku kaj je končnica?

Jezikovna
Razlike v zapisu »oddelek«, toda »odojek«

Zanima me, zakaj se oddelek piše z dvema d, po drugi strani pa je odojek z enim?

Jezikovna
Razlikovanje med glagoloma »opravičiti« in »upravičiti«

Prosim za razlago besed: upravičen, opravičen. V šolo pošljemo opravičilo za otoka. Kaj pa v primeru, ko se nekdo upraviči/opraviči, ker ne more priti na sestanek?

Jezikovna
Samostalniško poimenovanje barv

Zanima me, zakaj barve spadajo samo med pridevnike (rdeč, črn) in ne tudi med samostalnike. Samostalniki poimenujejo vse elemente stvarnosti (stvari/bitja/pojme/dejanja, stanja - glagolniki/lastnosti - izpridevniški ...), zato me čudi, da v splošnem slovarju nimamo samostalniških imen za barve. Ali ne moremo poimenovati barv samostalniško - rdeča, črna, bela? Je smiselno govoriti samo o lastnosti? Moja jezikovna izkušnja je, da se v rabi barve imenujejo poenoteno (v ženskem spolu) in samostalniško (s kakšno izjemo - roza, rožnata ipd.), zato bi to tudi dala v premislek tistim, ki odločajo o dodajanju novih gesel. Rdeča bi po mojem mnenju upravičeno poimenovala barvo kot samostalnik, trenutno pa predstavlja le lastnostni pridevnik za ženski spol ednine.

Primer: Zmanjkalo mi je rdeče. (Najbrž bi to razložili kot izpust samostalnika oz. posamostaljeni pridevnik, vendar ne vidim prepričljivega razloga, da tega ne bi upoštevali kot poimenovanje barve per se.)

Jezikovna
Seznam vseh glagolov premikanja

Zanima me, ali obstaja kje seznam vseh glagolov premikanja, za katerimi se uporablja namenilnik? Včasih sem v dvomih.

Jezikovna
Skladenjska podstava besede »nedokončanost« in število naglasov

Zanima me skladenjska podstava besede nedokončanost. Ali je beseda sestavljenka ali izpeljanka? Beseda ima v SSKJ dve naglasni mesti. Kako veš, ali ima neka beseda dve naglasni mesti ali le eno?

Jezikovna
Sklanjanje besede »prostofer«

Kako se sklanja beseda Prostofer (ime projekta) oziroma prostofer (voznik, ki to storitev opravlja)? Sestavljena je iz besed prostovoljni in šofer. Opazila sem namreč, da sodelujoči pri projektu velikokrat zapišejo prostofera, meni pa bi bilo bolj smiselno reči prostoferja (šoferja).

Jezikovna
Sklanjanje dvojnega imena »Neo Noel«

Zanima me, kako se sklanja dvojmo moško ime Neo Noel? Nea Noela ali Neo Noela?

Število zadetkov: 256