nanašajoč se na shemo: shematičen prikaz statev / ekspr.: glavni junak je preveč shematičen; shematično obravnavanje problema
- shemátično prisl.:
shematično prikazati delovanje stroja
Zadetki iskanja
SSKJ²
shemátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na shemo: shematičen prikaz statev / ekspr.: glavni junak je preveč shematičen; shematično obravnavanje problema
nanašajoč se na shemo: shematičen prikaz statev / ekspr.: glavni junak je preveč shematičen; shematično obravnavanje problema
shematično prikazati delovanje stroja
Prekmurski
siromák tudi sirmák -a m
1. siromak, revež: Sziromák KMS 1780, A3; vadlüjem, ka ſzem jaſz pred Bougom li eden ſziromák KŠ 1754, 166; Jezus, ſzám ſzi ſzirmák pouszto BKM 1789, 11; Sziromák csloveka nakányanye dober Boug ravna KM 1790, 16; Bogátecz, i ſzirmák bodo v-ednákom veſzélji SŠ 1796, 151; Szirmák junák KAJ 1870, 56; Károl je ednoga ſziromáka, ali pobo'snoga Goſzpouda ſzlü'so KM 1790, 50; nasztregáva na porob sziromáka TA 1848, 8; K-tomi szta obá jáko velkiva szirmáka bilá KAJ 1870, 37; da dühovni ſziromáczke i pokorni bomo KŠ 1771, 851; Szirmáci dönok csesztô gladíjo KAJ 1870, 43; Ništeri siromácje i zlesá cimprajo hiže stené BJ 1886, 6; Sziromákov pa [čést], naj ſze zvezdásnyim zadovolijo KŠ 1754, 222; neszpozábi sze z sziromákov TA 1848, 8; I csi ſziromákom na hráno dám KŠ 1771, 516; Trouſta ſziromáke KŠ 1771, 745; Ár je nej odüro ni zavrgao nevôle szirmáka TA 1848, 17
2. berač: Daj nám tak povolno sercé, štero se i siromáki rado odpré BJ 1886, 8; Cseden kmet spara za .. za sziromáke KOJ 1845, 33
1. siromak, revež: Sziromák KMS 1780, A3; vadlüjem, ka ſzem jaſz pred Bougom li eden ſziromák KŠ 1754, 166; Jezus, ſzám ſzi ſzirmák pouszto BKM 1789, 11; Sziromák csloveka nakányanye dober Boug ravna KM 1790, 16; Bogátecz, i ſzirmák bodo v-ednákom veſzélji SŠ 1796, 151; Szirmák junák KAJ 1870, 56; Károl je ednoga ſziromáka, ali pobo'snoga Goſzpouda ſzlü'so KM 1790, 50; nasztregáva na porob sziromáka TA 1848, 8; K-tomi szta obá jáko velkiva szirmáka bilá KAJ 1870, 37; da dühovni ſziromáczke i pokorni bomo KŠ 1771, 851; Szirmáci dönok csesztô gladíjo KAJ 1870, 43; Ništeri siromácje i zlesá cimprajo hiže stené BJ 1886, 6; Sziromákov pa [čést], naj ſze zvezdásnyim zadovolijo KŠ 1754, 222; neszpozábi sze z sziromákov TA 1848, 8; I csi ſziromákom na hráno dám KŠ 1771, 516; Trouſta ſziromáke KŠ 1771, 745; Ár je nej odüro ni zavrgao nevôle szirmáka TA 1848, 17
2. berač: Daj nám tak povolno sercé, štero se i siromáki rado odpré BJ 1886, 8; Cseden kmet spara za .. za sziromáke KOJ 1845, 33
Gledališče
Pravopis
Celotno geslo
ePravopis
skušnjavec
Predlog
skušnjavca samostalnik moškega spolakdor nagovarja koga, da stori kaj neprimernega, nedovoljenega
IZGOVOR: [skušnjávəc], rodilnik [skušnjáu̯ca]
BESEDOTVORJE: skušnjavčev
PRIMERJAJ: Skušnjavec
SSKJ²
sláva -e ž (á)
1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast
// velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava
2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu
3. v Srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava
● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču
♦ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava
1. splošno priznanje velike vrednosti, veljave: slava mine, ekspr. se razkadi; slava ga je naredila ošabnega; niso mu kratili zaslužene slave; biti željen slave; izkazovati komu čast in slavo slaviti ga / moja pesem naj mu bo v slavo v čast
// velik ugled, veljava: njegova slava raste; bojna, pisateljska slava; ekspr. dvomljiva slava
2. v medmetni rabi izraža poveličevanje, slavljenje: slava ti, junak / ob spominu na umrle: slava mu; slava njegovemu spominu
3. v Srbski pravoslavni cerkvi praznik na godovni dan zavetnika družine: praznovati slavo / krstna slava
● ekspr. kar naprej mu pojejo slavo zelo ga slavijo; publ. delati noče, slavo bi pa rad požel se proslavil; ekspr. slavo mu je prinesel že prvi film že s prvim filmom je zaslovel; ekspr. v svoji slavi ni pozabil domače hiše čeprav je bil zelo slaven; ekspr. vrnil se je ovenčan s slavo kot zmagovalec; star. pasti na polju slave na bojišču
♦ rel. molitev pri maši z začetkom: Slava
Jezikovna
Slovenjenje literarnih junakov, superjunakov: »Mrlakenstein« in »Stotnik Amerika«
Zanima me, kako je s slovenjenjem literarnih junakov, superjunakov ... Namreč je kar nekaj junakov, ki imajo poleg originala še slovensko verzijo imena, drugi pa ne, npr. Captain America – Stotnik Amerika, Black Widow – Črna vdova, Voldemort – Mrlakenstein ... Potem so tu tudi drugi pojmi, npr. Hogwarths – Bradavičarka in še bi lahko naštevala. Zanima me, na podlagi česa se slovenijo nekatera imena, druga pa ostanejo enaka originalu tudi v slovenskih tekstih. Je morda to odvisno od fonetike, pogostosti poimenovanj/uporabe imen ali česa popolnoma drugega?
Prekmurski
spotréjti tudi spotréti -tèrem dov. streti, uničiti: Sz. Stevani je Boug pomágo etih protivnikov moucs szpotrejti KOJ 1848, 13; i zobé ti neverni szpoteres TA 1848, 4; táksi parôvec v-szili tak vêke drevja szpotore AIP 1876, br. 9, 7; ino rimszki Czaszar bio on junák, ki je Avarczov moucs szpotro KOJ 1848, 6; naj bi sze zmirili, ino szpajdáseni .. i szpotrli nepriátela KOJ 1845, 54; pred sterov sztojécsemi drevji golombisje szo vnôgo vêk szpotrli AIP 1876, br. 1, 5
spotr̀ti -a -o strt, uničen: Szpotrt ſzi bio vtejli ſztraſno BKM 1789, 82; Gde de v-krvi sztao, pokápan Eden ország szpotrt AIP 1876, br. 6, 2
spotr̀ti -a -o strt, uničen: Szpotrt ſzi bio vtejli ſztraſno BKM 1789, 82; Gde de v-krvi sztao, pokápan Eden ország szpotrt AIP 1876, br. 6, 2
Vorenc
srčan prid., F19, animare, ſerzhniga ſturiti; animosus, ſerzhán, junazhki; ardens, gorèzh, ſerzhán; arrigere aliquem, eniga mozhniga, ſerzhniga, veſſeliga ſturiti; audax, ferbeṡhin, ſerzhán; cardia, -ae, ſerzhna boléẛen, omadleviza, na ẛhlizhizi bolezhina; contritio, prava grevinga, ſtrenîe, ſerzhna ṡhaloſt; cordatus, -a, -um, ſerzhán; cordolium, vel cordilium, ſerzhna boléẛen; dolor cordis, ſerzhna ṡhaloſt; emphasis, lipú, ſerzhnu, dopadajezhe govorjenîe; impavidus, -a, -um, nepreſtraſhen, nevſtraſhen, ſerzhán; imploratio, ſerzhna proſhnîa; ingens animi, ſylnu ſerzhán; intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi, ſerzhán, junazhki; miles triarius, en iṡkuſheni ſarzhni ṡholnèr, ſtari junak; plangor, -oris, ſerzhnu klagovanîe, inu ob tlá metanîe; praecordia, -orum, ṡlizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; viscera misericordiae, ſerzhnu vſmilenîe; prim. pri srčen
Celotno geslo
Frazemi
stròp Frazemi s sestavino stròp:
dólg do strôpa, poskočíti do strôpa, ségati do strôpa, skakáti do strôpa, skočíti do strôpa, vêlik do strôpa, visòk do strôpa
dólg do strôpa, poskočíti do strôpa, ségati do strôpa, skakáti do strôpa, skočíti do strôpa, vêlik do strôpa, visòk do strôpa
Celotno geslo
eSSKJ
súlec súlca samostalnik moškega spola [súləc]
- 1. velika plenilska sladkovodna riba z velikim gobcem in črnimi pikami; primerjaj lat. Hucho hucho
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
Celotno geslo
Etimološki
sȗlec -lca m
Pravopis
Pravopis
Vorenc
štritar m, F3, athleta, fehtar, ſhtritar, junák; pancratiastes, -tae, en takuſhni hitri, inu galufni ṡhtritar; pancraticè, v'ti vishi eniga mozhniga fehtarja, ali ṡhtritarja
Pleteršnik
tȃ, tȃ, tọ̑, pron. dieser, diese, dieses; ta je bosa (prazna), das ist nicht wahr; ta je lepa! das ist mir eine schöne Geschichte!; in to, und zwar; na to (nato), hierauf; po tem (potem), hernach; v tem, indessen; med tem, inzwischen; med tem ko, während; na tem biti, auf dem Punkte stehen, V.-Cig., Jan., nk.; — čim — tem, je — desto; tem, s tem, um so, desto; tem bolje, um so besser; če več — s tem dalje, Trub.; — s tem večji umetnik, tem večji junak, ein noch so großer Künstler, Held, Navr. (Let.); če s tem pridneje iščemo, wenn wir noch so fleißig suchen, Levst. (Zb. sp.); — to, da: to smo tekli! — kdo to? wer denn? C.
SSKJ²
ták1 -a -o zaim. (á)
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna, izberite drugo; tako uro mi dajte, prosim
// izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: tako vreme je primerno za sprehod; v takem prijetnem razpoloženju vas še nisem videl
// pri navajanju izraža lastnost, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem: predlagam tak dnevni red; vprašanja so bila taka: kam potujete, kaj boste tam delali / naš dogovor je tak: najprej delo, nato plačilo
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: pretepa se in pije, takega človeka pa se vsi izogibajo; bili so brez hrane in orožja. V takem položaju niso mogli vzdržati / načrti so bili narejeni za take in podobne primere; star. take in enake misli so ga vznemirjale
// izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: tak človek je, da vse oprosti; tak je, da se ne more odločiti; ni tak, da bi ne dal, če je treba / vzela je (takega) fanta, ki se spozna na kmečka dela; ni (take) stvari, ki se je ne bi lotil; želel si je pravo ladjo, tako za na morje / v takem položaju je, da se mora odločiti; take neumne stvari govori, da ga nihče noče poslušati
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in taka je tudi ostala; bila je vsa razburjena, take je še ni videl
// izraža
a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim: kupil je tak avtomobil, kot ga imate vi; njegov oče je bil prav tak, kot so vsi drugi / hotel je čevlje, take, kot jih nosijo sošolci / (taka) je kot sraka, vse odnese; (taka) je kot srnica
b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar določa odvisni stavek: ni tak, kot sem si ga predstavljal; kazen je taka, kot jo je zaslužil / svet opisuje tak, kakršen je v resnici; kakršno obleko si naredil, tako boš nosil
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik: tega oblačila še tak dež ne premoči; takega reveža ni daleč naokoli; menda ni taka napaka, če malo drugače misli; odkril je še tako skrivnost / bilo je tako neurje, da je vse uničeno / ekspr. zdaj je priložnost, da nikoli take / iron.: niste me počakali. Hvala lepa za tako prijaznost; pridnost pa taka / kot vzklik taka smola, prepozni smo
// ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: tak kruh, kar naprej bi ga jedel; taka pšenica, kar gledal bi jo; tako dekle, le kje se je vzelo / ta voda je dobra, da ni take
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tak hud pes, še ugriznil me bo; tak lep dan, vi pa sedite v zaprtem prostoru; naredil je tako neumno napako, da ni mogoče razumeti; tako prazno glavo imam, ne morem se spomniti / ni taka groza, če ne boš šel; ni taka (huda) reč, če tega ne ve / taka škoda, da se nismo srečali / tak niče, pa še ugovarja; kaj pa boš s takim otrokom na tako težki poti / nič se ne vznemirjajte, to je samo taka navada / lenoba ti taka, delat pojdi; o, reva ti taka, še tepel bi se
5. ekspr. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati: kaj boste z njim, ko ima tako preteklost; kakšen pa je? No, tak, boste že videli / njegov uspeh je bolj tak; hiša je taka, ne vem, kako bi se izrazil / ubogaj ga, ne bodi tak; če boš tak do mene, tudi jaz ne bom boljši / dekle je tako noseče
// v zvezi kar tak ki ostane v prvotnem, nespremenjenem stanju: šla je ven kar taka; naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako mi dajte
// v zvezi tak in tak, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: bolezen ima tak in tak potek; obljubili so mu tako in tako plačo; pog. ugotoviti tako pa tako stanje
// v povedni rabi, v zvezi tak ali tak kakršenkoli: sprejeti ga morajo, naj bo tak ali tak; stvari se bomo lotili, pa naj bo uspeh tak ali tak; naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno
6. publ., v zvezi kot tak poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: poudarek je na vrednosti človeka kot takega; resnica kot taka je boleča; stvar kot taka ga ne zanima; o učenju kot takem so povedali bolj malo / bil je strokovnjak in kot tak še posebej odgovoren zato
● ekspr. tak delavec je, da ga je treba iskati zelo dober; iron. junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je; slabš. ne bodi tak kmet neroden, neuglajen človek; ekspr. ni maral ne takih ne drugačnih zapletov nobenih, nikakršnih; ekspr. ni mu všeč ne v taki ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna kakršnakoli; ekspr. taka reč je bila zaradi njega zelo so se razburjali, vznemirjali; ekspr. štiri dni ni taka reč ni (zelo) dolgo; ekspr. ustrezi ji no, to vendar ni taka reč, taka stvar to ni nič posebnega, težkega, hudega; ekspr. nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč izraža pritrditev s pridržkom; pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila ne mudi se zelo; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje; pog., ekspr. slišal bo pridigo, da (še) nikoli take zelo bo oštet; preg. kakršen oče, tak sin; preg. kakršna ptica, taka pesem od vsakogar se lahko pričakuje le to, kar zna; preg. kakršna setev, taka žetev dobro začeto delo daje uspehe; sam.: njemu in takim ne smeš zaupati; ekspr. devetih takih se ne boji; najti morajo takega, ki že vse zna; ekspr. športnik je, da malo takih zelo dober; ekspr. če je taka, pa grem; ekspr. misliš, da je vseeno, pa ni taka ni tako; pog. dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape tak udarec; ekspr. take je govoril, da so se vsi smejali; ekspr. žalostni časi, ti pa take počenjaš neprimerne stvari; pog. prekliči, če ne ti bom tako primazal, pripeljal te bom močno udaril; ekspr. tako mu je rekel, da mu je sapo zaprlo zelo ostro ga je zavrnil; hči se gosposko oblači in v družbi poseda. Taka ne dela; ekspr. polje je rodovitno, da malo takih zelo; pog. v takem je prijetno hoditi v takem vremenu; o njem si ne morem misliti česa takega; pog. ima dvajset let ali kaj takega približno dvajset let; ekspr. odpotoval je. Kaj takega izraža veliko začudenje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; pog. kaj je to takega, če se loči nič hudega, izrednega ni; pog. nič takega ni, če se enkrat zmoti ni hudo; pog. bere časopise, revije in tako podobne stvari
1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: poglejte, tak je bil most pred razstrelitvijo; taka barva vam ne pristaja; taka igrača ni primerna, izberite drugo; tako uro mi dajte, prosim
// izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: tako vreme je primerno za sprehod; v takem prijetnem razpoloženju vas še nisem videl
// pri navajanju izraža lastnost, da je kaj določeno z navajanjem, naštevanjem: predlagam tak dnevni red; vprašanja so bila taka: kam potujete, kaj boste tam delali / naš dogovor je tak: najprej delo, nato plačilo
2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: pretepa se in pije, takega človeka pa se vsi izogibajo; bili so brez hrane in orožja. V takem položaju niso mogli vzdržati / načrti so bili narejeni za take in podobne primere; star. take in enake misli so ga vznemirjale
// izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: tak človek je, da vse oprosti; tak je, da se ne more odločiti; ni tak, da bi ne dal, če je treba / vzela je (takega) fanta, ki se spozna na kmečka dela; ni (take) stvari, ki se je ne bi lotil; želel si je pravo ladjo, tako za na morje / v takem položaju je, da se mora odločiti; take neumne stvari govori, da ga nihče noče poslušati
3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in taka je tudi ostala; bila je vsa razburjena, take je še ni videl
// izraža
a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim: kupil je tak avtomobil, kot ga imate vi; njegov oče je bil prav tak, kot so vsi drugi / hotel je čevlje, take, kot jih nosijo sošolci / (taka) je kot sraka, vse odnese; (taka) je kot srnica
b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar določa odvisni stavek: ni tak, kot sem si ga predstavljal; kazen je taka, kot jo je zaslužil / svet opisuje tak, kakršen je v resnici; kakršno obleko si naredil, tako boš nosil
4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik: tega oblačila še tak dež ne premoči; takega reveža ni daleč naokoli; menda ni taka napaka, če malo drugače misli; odkril je še tako skrivnost / bilo je tako neurje, da je vse uničeno / ekspr. zdaj je priložnost, da nikoli take / iron.: niste me počakali. Hvala lepa za tako prijaznost; pridnost pa taka / kot vzklik taka smola, prepozni smo
// ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: tak kruh, kar naprej bi ga jedel; taka pšenica, kar gledal bi jo; tako dekle, le kje se je vzelo / ta voda je dobra, da ni take
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tak hud pes, še ugriznil me bo; tak lep dan, vi pa sedite v zaprtem prostoru; naredil je tako neumno napako, da ni mogoče razumeti; tako prazno glavo imam, ne morem se spomniti / ni taka groza, če ne boš šel; ni taka (huda) reč, če tega ne ve / taka škoda, da se nismo srečali / tak niče, pa še ugovarja; kaj pa boš s takim otrokom na tako težki poti / nič se ne vznemirjajte, to je samo taka navada / lenoba ti taka, delat pojdi; o, reva ti taka, še tepel bi se
5. ekspr. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati: kaj boste z njim, ko ima tako preteklost; kakšen pa je? No, tak, boste že videli / njegov uspeh je bolj tak; hiša je taka, ne vem, kako bi se izrazil / ubogaj ga, ne bodi tak; če boš tak do mene, tudi jaz ne bom boljši / dekle je tako noseče
// v zvezi kar tak ki ostane v prvotnem, nespremenjenem stanju: šla je ven kar taka; naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako mi dajte
// v zvezi tak in tak, tak pa tak ki je znan, a se noče, ne more imenovati: bolezen ima tak in tak potek; obljubili so mu tako in tako plačo; pog. ugotoviti tako pa tako stanje
// v povedni rabi, v zvezi tak ali tak kakršenkoli: sprejeti ga morajo, naj bo tak ali tak; stvari se bomo lotili, pa naj bo uspeh tak ali tak; naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno
6. publ., v zvezi kot tak poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: poudarek je na vrednosti človeka kot takega; resnica kot taka je boleča; stvar kot taka ga ne zanima; o učenju kot takem so povedali bolj malo / bil je strokovnjak in kot tak še posebej odgovoren zato
● ekspr. tak delavec je, da ga je treba iskati zelo dober; iron. junak pa tak, kar zbežal je strahopetec je; slabš. ne bodi tak kmet neroden, neuglajen človek; ekspr. ni maral ne takih ne drugačnih zapletov nobenih, nikakršnih; ekspr. ni mu všeč ne v taki ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna kakršnakoli; ekspr. taka reč je bila zaradi njega zelo so se razburjali, vznemirjali; ekspr. štiri dni ni taka reč ni (zelo) dolgo; ekspr. ustrezi ji no, to vendar ni taka reč, taka stvar to ni nič posebnega, težkega, hudega; ekspr. nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč izraža pritrditev s pridržkom; pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila ne mudi se zelo; pog., ekspr. hudič, pa taka večerja izraža omalovaževanje; pog., ekspr. slišal bo pridigo, da (še) nikoli take zelo bo oštet; preg. kakršen oče, tak sin; preg. kakršna ptica, taka pesem od vsakogar se lahko pričakuje le to, kar zna; preg. kakršna setev, taka žetev dobro začeto delo daje uspehe; sam.: njemu in takim ne smeš zaupati; ekspr. devetih takih se ne boji; najti morajo takega, ki že vse zna; ekspr. športnik je, da malo takih zelo dober; ekspr. če je taka, pa grem; ekspr. misliš, da je vseeno, pa ni taka ni tako; pog. dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape tak udarec; ekspr. take je govoril, da so se vsi smejali; ekspr. žalostni časi, ti pa take počenjaš neprimerne stvari; pog. prekliči, če ne ti bom tako primazal, pripeljal te bom močno udaril; ekspr. tako mu je rekel, da mu je sapo zaprlo zelo ostro ga je zavrnil; hči se gosposko oblači in v družbi poseda. Taka ne dela; ekspr. polje je rodovitno, da malo takih zelo; pog. v takem je prijetno hoditi v takem vremenu; o njem si ne morem misliti česa takega; pog. ima dvajset let ali kaj takega približno dvajset let; ekspr. odpotoval je. Kaj takega izraža veliko začudenje; ekspr. kaj takega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; pog. kaj je to takega, če se loči nič hudega, izrednega ni; pog. nič takega ni, če se enkrat zmoti ni hudo; pog. bere časopise, revije in tako podobne stvari
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
telenovéla telenovéle tudi télenovéla télenovéle samostalnik ženskega spola [telenovéla] tudi [télenovéla]
- televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
Pravopis
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- Naslednja »
Število zadetkov: 236
Dostopnost