Fran

Kako je s stičnostjo pri oznakah W, Hz, V ...? Recimo, 1000 W ali 1000W? Ker gre za dve besedi, sklepam, da bi jih morali zapisovati nestično, vendar je nestičen zapis težko razumljiv oz. lahko prihaja do zmede ob prelomu vrstice. Kaj svetujete?

Ali so tri pike na koncu zapisa v oklepaju stične ali nestične?

Torej: (Geometrijski liki so tudi deltoid, elipsa, trapez ... ) ali (Geometrijski liki so tudi deltoid, elipsa, trapez ...)?

Sem v dilemi glede stopnjevanja pridevnika sončen. Kaj je pravilno:

sončen/bolj sončen/najbolj sončen

ali

sončen/sončnejši/najsončnejši?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Zanima me, ali lahko v naslednjih primerih pišem imeni Občina in Sklad z veliko. Lahko pišem besedo občina z veliko, kadar gre za »poslovnega partnerja«? Tudi pri imenih društev sem v dilemi, kdaj pisati z veliko in kdaj z malo.

PRIMER: Pred nedavnim je Turistično društvo Frankolovo »zagrizlo« v projekt postavitve Tončkove učne poti, istočasno so skupaj z drugimi tremi partnerji v projektu, to je s Prosvetnim društvom Anton Bezenšek, Občino Vojnik in Skladom za razvoj podeželja, uresničili idejo o izdelavi in postavitvi kipa.

Zanima me, kako je zapisovanjem zaporednih številk členov zakonov, uredb ipd. na začetku povedi. Ali v tem primeru zamenjamo besedni red in zapišemo npr. Člen 76 zakona ... ali upoštevamo nomotehične smernice in uporabljamo zapis v obliki zaporedne številke + člen (torej 76. člen zakona ...)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Ali je v kazalih pri številkah poglavij bolj smiselno/pravilno pisati pike ali kar brez? npr. 1. Oblikoslovje

Če se odločimo za pike, jih moramo potem pisati tudi za številkami podpoglavij, kajne? npr. 1.1. Oblike

1.1.1. Samostalniška beseda

Kako pa je z zadnjo piko v temle primeru?

npr. V poglavju 1.1 so obravnavane ... (Sklepam, da tako kot v primeru: v poglavju 1 so obravnavane ...?)

Ali je dopustno tudi pisanje: v poglavju 1.1. so obravnavane?

Pa še zadnje vprašanje:

Ali je ustrezno pisanje

- Glej poglavje 1.1. Oblike in poglavje ...

- Glej poglavje 1.1 z naslovom Oblike in poglavje ...

- Glej poglavje 1.1, Oblike, in 1.2 ...

Najlepša hvala in lep pozdrav

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Zanima me, kaj je prav;S stotimi/sto ljudmi je šel na sprehod. Vem, da je v primeru samo en/edenštudent je prišel na izpit pravilno en, ker besedi sledi samostalnik. Kako pa vem za primer sto/stotimi?

Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:

• knjižnica študijskega gradiva ali
• knjižnica študijskih gradiv

Gre za poseben knjižnični razdelek, v katerem se nahaja več vrst gradiv(a) – knjižno, avdiovizualno, elektronski viri itd.

Torej vprašanje se nanaša na samostalnik gradivo in ali je v tem primeru lahko števen oziroma ali je smiselno, da bi bil.

Ob Goetheju je v Gigafidi statistika na strani zamenjave; torej Goethe – 2201, ne Göthe – 20. Že pri imenu Käthe pa se razmerje spremeni: Käthe - 77, Kaethe - 9; pri imenu Südmarka pa ostaja le še ü, zapisa z ue ni. Kaj torej priporočate?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Kateri način tvorjenja pridevnika iz glagola je ustreznejši/pravilni/boljši? Po mojem občutku s pripono -ljiv (kar seveda v nekaterih položajih privede do težko izgovorljivega samoglasniškega sklopa), opazila pa sem, da sta v nekaterih primerih v slovarju obe možnosti: neizpolnljiv/neizpolnjivzapomljiv (zakaj ne zapomnljiv? – je n izpadel zaradi prezapletenosti?).

Zanima me, kako bi slovenila pridevnik izhajajoč iz poimenovanja francoskega mesta Crest (izg. [kré])? Kreški?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Kako tvorimo vrstne pridevnike na -ški in -ski za slovenske in tuje besede, kakšna so pravila? primeri: Sidney (opera) Umag (zaliv) Moskva (trg) Greenwich (čas) Cambridge (univerza) Adlešiči (industrija) Etna (pepel) Freising (spomeniki)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

O ujemanju sestavljenega osebka s povedkom je bilo že veliko zapisanega, pa vendarle kljub vsemu sprašujem, katera možnost je pravilna oz. najustreznejša. Kako se odločiti, ali uporabiti ednino ali dvojino, glede na to, da gre za osebek z ločnim veznikom ali? Pa spol – po bližini?

Če je/sta mati ali oče zaskrbljen/a, da posvet, na katerega je vabljen/je vabljena/sta vabljena, ni organiziran pravočasno, to sporoči/ta na spodaj navedeni naslov.

Zanima me, kaj storiti v primeru, ko nagovarjamo osebe moškega in ženskega spola. Ali je nujno ujemanje v nevtralnem moškem spolu (npr. Spoštovani sodelavke in sodelavci!) ali vseeno velja načelo bližine (Spoštovane sodelavke in sodelavci!).

Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)

Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje

in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)

• 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi balo…
• 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi bali…
• 8% ljudi se bodo odločili, če se ne bi bali

pa tudi

65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!

V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.

Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Kako bo prav: Zbranih je bilo mnogo ljudi. ali Zbrano je bilo mnogo ljudi. Po analogiji Pridnih je bilo mnogo ljudi. bo pravilni prvi primer, vendar pa: ali je dopustna raba tudi drugega?