Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Poimenovanje vazalov po krajih

Kako poimenovati plemiče oz. vazale, ki so se naslavljali po krajih kjer so imeli svoj sedež oz. dvor? Bi šlo: Valburga -> Valburški Breg -> Breški Sajevec -> Sajevški Dane -> Danški (?) Sušje -> Suški

Jezikovna
Poizvedba po besedi »preizpraševati«

Zanima me, ali beseda preizpraševati obstaja. V SSKJ in SP je namreč nisem uspel najti, se pa ponekod pojavlja.

Jezikovna
Polglasniki v besedi »decembrski«

Zanima me, če v besedi decembrski so polglasniki.

Jezikovna
Polglasnik v imenu »Trst«

Na kateri črki je ostrivec za polglasnik v besedi Trst?

Jezikovna
Pomen besede »brezskrben«

Prosim vas za razlago pomena besede BREZSKRBNA SI z izdelkom xy ... ali ima to pozitiven ali negativen pomen?

Jezikovna
Pomen frazema »reci piši«

Zanima me pomen fraze oz. frazema reci piši. V otroštvu sem ga slišala med pogovorom odraslih in mi v zadnjem času velikokrat pride na misel, pa se ne spomnim v kakšnem konteksu oz. kakšen je pomen za tem frazemom. Primer stavka bi lahko bil:

  • Včeraj sem videla celo kolono vozil na Slovenski cesti. Bilo jih je reci piši vsaj 150.

(Nisem pa 100% prepričana, da sem uporabila pravi kontekst.)

Jezikovna
Pomen in raba glagola »raztovarjati«

Zanima me, kako bi bilo pravilno zapisati: raztovarjanje LADJE ali AVTOV.

V Luko Koper je pripeljala ladja nove avtomobile. Koliko časa potrebujejo za raztovarjanje (avtomobilov? ladje?)

Jezikovna
Pomen oznake »neobčevalen«

Prosim, kaj pravzaprav pomeni beseda (ne)občevalen? V SSKJ je navedena le definicija, ki vsaj meni pomeni toliko kot nič: jur. občevalni jezik jezik, ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih.

Zataknilo se je pri besedi 'neobhoden', ki jo SSKJ definira kot knjižno, pravopis pa kot neobčevalno. (Lektorji, kolikor jih poznam, pa bi tako ali tako rekli, da je to srbizem.)

Hvala lepa za odgovor. In še mimogrede, ali je možno, da etimoloških razlag priimkov ne bi uvrščali med javno objavljene odgovore, ker to zanima samo tri ljudi, ostalim pa zmanjšuje preglednost?

Jezikovna
Pomen prislova »načeloma«

Zanima me, kaj pomeni načeloma mora? Ali mora ali da obstaja še kaka druga možnost? Ali je odvisno od primera do primera ?

Jezikovna
Pomenske razlike: »obkljukati« ali »odkljukati«

Pred kratkim sem na radiu slišal voditeljico reči: »To torej lahko obkljukamo ...«, v smislu, to smo že opravili, moramo pa še ostalo (da bo vse obkljukano). Meni se zdi bolj pravilno »odkljukati« (narediti kljukico). Kako je torej prav – morda oboje? Hvala.

Jezikovna
Pomensko razlikovanje: reagirati in odreagirati

Kolikor mi je znano obstajata dva glagola – reagirati in odreagirati, z zelo različnim pomenom.

Prosim za razlago o uporabi teh dveh glagolov.

Jezikovna
Pomen veznika »če«

Zanima me, ali ima veznik če lahko vlogo protivnega veznika. Če sklepam po SSKJ in SP, ne, če pa gledamo rabo, se je v pomenu, v katerem izraža nasprotje, prav namnožil. Denimo:

  • Če se je lani še zlomil pod pritiskom, je bilo letos drugače.
  • Če je konkurenčni baselski sejem ur odprt za javnost, v Ženevi stavijo na ekskluzivnost.«
  • Če so najzanimivejša tuja prvenstva že odločena, bodo zadnji tedni sezone razburljivejši na slovenskih nogometnih zelenicah.*

Ali ima če vendar tudi vlogo protivnosti ali bi morali v takih primerih uporabiti druge veznike (in ali smo to od kod prevzeli, ker mislim, da nekoč nismo tako govorili)?

Jezikovna
Pomen zveze »delati na sebi«

Katera besedna zveza bi bila primernejša kot delati na sebi. Posvečati se sebi pomensko ni čisto ustrezno.

Jezikovna
Pomišljaj pred psevdonimom »Aleksandrov«

V ePravopisu je ob geslu Aleksandrov zapisano takole: vzdevek Josipa Murna, slovenskega pesnika|: ob imenu, navadno za pomišljajem; pesmi Josipa Murna – Aleksandrova. Ali ni pred vzdevkom nestični vezaj?

Jezikovna
»Poredko« kot stavčni člen

Ali beseda poredko predstavlja prislovno določilo časa ali načina? Zakaj? Moj primer: Avtobusi do manjših vasi vozijo poredko. Najlepša hvala!

Jezikovna
Povratni svojilni zaimek in logični osebek

Vem, da je bilo o občasni zamenjavi svojilnih povratnih zaimkov s svojilnimi zaimki že veliko govora, ampak o tem, kaj je boljše in kaj je slabše, ni bilo nič opredeljeno. Moj jezikovni čut mi pravi, da je v spodaj navedenem primeru boljše, če uporabimo osebni svojilni zaimek, namesto povratnega, kar tudi podpira pravilo. Kaj je torej pravilno oziroma boljše? Npr: 1. Očetu je mar za svoje sinove. / Očetu je mar za njegove sinove. / Ali mu je mar za svojo hčer? / Ali mu je mar za njegovo hčer? 2. Žal ji je za svoje napake. / Žal ji je za njene napake. (Še bolj zanimivo: Žal jim je za vse svoje napake. / Žal jim je za vse njihove napake.) 3. Pokažite, da vam je žal za svoje prestopke. / Pokažite, da vam je žal za vaše prestopke.

Jezikovna
Povratni svojilni zaimek v pristavčnem delu

Že veliko ste pisali o povratnih svojilnih zaimkih, vendar v odgovorih nisem našla nič konkretnega glede rabe povratno svojilnega zaimka v pristavkih. Naj navedem nekaj primerov:

  • Kako si drzneš govoriti z mano, svojo/tvojo mamo?
  • Česa takega ne bi pričakovala od tebe, svoje/moje najboljše prijateljice.
  • To je dobro opisala v romanu Obraz v zrcalu, svojem/njenem prvencu.

Če pristavčni del razvežem v odvisni stavek, nimam dvomov, da je pravilno reči ki sem tvoja mama; ki si moja najboljša prijateljica; ki je njen prvenec, vendar pa nisem preveč prepričana, kateri zaimek je pravilen v pristavku. Prosim, da pojasnite, kateri je pravilen in zakaj. Najlepša hvala.

Jezikovna
Pozdrav v dopisu

Spoštovani, vaša razlaga uporabe ločil pri pozdravljanju v dopisu ni skladna s Slovenskim pravopisom. Tudi v gimnazijskih učbenikih za pozdravom (kadar je uporabljen brez glagola) ni ločila. Pravopis in zgledi v učbenikih navajajo:

Lep pozdrav France

Vaša razlaga: Pri podpisih je predvsem zaradi angleškega vpliva med pozdravom in dejanskim najpogostejša vejica, ki pa je v slovenščini edina možna le pri nagovoru (Srečno, Kekec – to je govorčeva želja, ne pa Kekčev pozdrav in podpis, torej nekako tako, kot bi bilo v primeru Bodi zdrav, Pepi); res pa je, da podpis sledi v novi vrstici. Zato že kar mnogi pišemo na tem mestu piko:

Z lepimi pozdravi. (ali:) Lepo te pozdravljam. (ali:) Srečno. France

Slovenski pravopis (št. 240): Z lepimi pozdravi France

Jezikovna
Pravilo za pisanje predloga »z« in njegove variante »s«

Zanima me, če mi lahko obrazložite zakaj je napis New Orleans je premagal z 125 : 120 napačen. Na kaj moramo paziti pri izbiri pravilnega predloga?

Jezikovna
Prebivalci in prebivalke Krškega

Zanima me kako se imenujejo prebivalci in prebivalke Krškega. In kako vaščani, vaščanke vasi po imenu Krka?

Število zadetkov: 423