Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Kako zapišemo »čutnodomišljijski«– z vezajem ali brez njega?

Kako se pravilno piše čutnodomišljijski, skupaj ali z vezajem, in kaj to pomeni? V učnem načrtu za slovenščino npr. piše: Učenec upovedi čutnodomišljijsko predstavo književnih oseb.

Jezikovna
Kako zapišemo zloženko »socialno(-)ekonomski položaj«?

Ali se napiše socialno-ekonomski ali socialnoekonomski položaj (npr. posameznika)? SP 2001 bi pisal z, SSKJ pa brez vezaja. V strokovnih besedilih se pojavljata obe varianti, zato vas prosim za pomoč.

Jezikovna
Kakšna je razlika med veznikoma »kot« in »kakor«?

Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?

Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?

Npr.:

Bolje je pisati kot/kakor poslušati.

Jezikovna
Kakšna je razlika med »zdraviliškim« in »zdravstvenim« turizmom?

Zanima me terminološka razlika med izrazoma zdraviliški oziroma zdravstveni turizem. Ko govorimo denimo o začetkih (modernega) turizma, ki temeljijo na osnovi nekih medicinskih spoznanj (npr. uporaba termalne vode, morske vode...) je primerneje uporabiti zdravstveni ali zdraviliški turizem? Hvala.

Jezikovna
Kakšno je razmerje med izrazoma »narekovaji« in »navednice«?

Kakšno je razmerje med izrazoma narekovaji in navednice?

Celotno geslo Frazemi
kalíber Frazemi s sestavino kalíber:
bíti [vêlik] kalíber, velíkega kalíbra
Jezikovna
Kateri glagol uporabiti: »zaključiti« ali »skleniti«?

Zanima me, katera beseda je bolj primerna, zaključiti ali skleniti. Vem, da smo namesto »zaključek« pisali »sklep«. Bi bilo zato bolje tudi v spodnjih primerih uporabljati glagol skleniti?

Zaključili/Sklenili smo leto 2017. Osnovnošolci bodo bralno značko zaključili/sklenili v naši knjižnici.

Jezikovna
Kdaj zapisati skupaj in kdaj z vezajem. »zdravstveno negovalni tim« in »zdravstvenonegovalni tim«

V besedilu sem naletela na zloženko zdravstveno negovalni tim. Zapis se mi zdi napačen, menim, da gre za podredno zloženko, ki izhaja iz zveze zdravstvena nega, torej naj bi se to pisalo skupaj. Sicer obsega tako zdravljenje kot nego (zapis z vezajem), a gre vendarle za samostojno disciplino znotraj zdravstva, torej zdravstveno nego. Kakšno rešitev predlagate?

Celotno geslo Frazemi
kobíla Frazemi s sestavino kobíla:
kováčeva kobíla
Celotno geslo Frazemi
kóst Frazemi s sestavino kóst:
bíti kóst v gŕlu kóga, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kot pès na kóst, nagánjati kómu stráh v kostí, nagnáti kómu stráh v kostí, obírati kóga do kostí, obráti kóga do kostí, oglódati kóga do kostí, pogánjati kómu stráh v kostí, pognáti kómu stráh v kostí, polomíti kómu kostí, preštéti kómu kostí, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, sáme kostí so kóga, stráh léze kómu v kostí, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vlíti kómu stráh v kostí, vlívati kómu stráh v kostí
Jezikovna
Kratki nedoločnik v prevodih

Izjemno cenim vaše delo, ki omogoča hitro najti odgovore na jezikovna vprašanja, ki jih potrebujemo, da bi vzdrževali svoj jezik na dostojni ravni.

Ene od knjig slovenskega založnika sploh nisem mogel zbrano brati zaradi napačne rabe namenilnika. Prosim vas za obrazložitev, ali sem jaz stara šola in se namenilnik po novem uporablja drugače ali pa prevajalec in lektor te založbe ne opravljata svojega dela prav. Podoben način rabe namenilnika sem opazil tudi v gledališkem listu dramske predstave enega od ljubljanskih gledališč. Primeri rabe namenilnika, ki se meni zdijo v omenjeni knjigi napačni:

str. 82: To bi moral vprašat dedka Ottavia. str. 82: Mogoče je hotel povedat, ... da imaš preveč dvomov. str. 82: Samega sebe ne moreš prisilit, da verjameš. str. 83: Lahko poskušaš razumet, zmeraj prit do dna svojih čustev ter ostat dosleden do sebe. str. 83: Če želiš opravit svojo bar micvo, se moraš o tem samo pogovorit s svojimi. str. 166: Ni moglo bit lahko. str. 166: Zdaj moramo mislit na prihodnost. str. 170: Smeli smo sedet na lesenih klopeh. str. 170: Odveč je zapravljat čas. str. 171: Kaj hočeš povedat? str. 172: Prihajate iz situacije, ki si je niti predstavljat ne morem. str. 172: Drugi prijatelji se ne morejo vrnit v Trst.

Nato prevajalec naredi salto mortale in v podobnem stavku uporabi nedoločnik: str. 226: Kmalu se bo morala vrniti v sobo.

In spet naprej po starem: str. 226: Ne morem več sedet pri mizi. str. 226: Ne morem pustit, da mi tam strežejo. str. 226: Ne zanima me, kaj ima za povedat. str. 235: Jutri zjutraj moram oddat. str. 235: Nočem bit vsiljiv. str. 235: Tega si ne morem privoščit. str. 236: Samo kavo znam skuhat. str. 236: Tole znam skuhat. str. 236: Je v redu, če mi začneš govorit o deželi? str. 237: Preden prideva do jedra, si želim zvedet. str. 237: Iz nič je uspel postat lastnik tovarne. str. 237: Judje so morali zbežat. str. 243: Vem, ampak moram začet delat. Tako se ne morem več vzdrževat. str. 243: Nehal bi plačevat najemnino. str. 243: Nočem te izkoriščat. str. 243: Ne moreš si predstavljat, koliko bi s tem pridobila. str. 252: Ti se moraš poročit z moškim iz svojega kroga. str. 252: Nikoli me ni znal razumet. str. 252: Učiš me obešat perilo. str. 252: Jaz znam samo študirat, igrat klavir in se sprehajat. str. 253: Daj mi svobode, ki nima nič opravit z denarjem.

SSKJ²
krés1 -a m, mest. ed. stil. o krési; mn. kresôvi (ẹ̑)
1. dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junij: čakati do kresa; prišel je dva dni pred kresom / zgodilo se je okoli kresa / star. zunaj je kres, ti se pa tiščiš k peči poletje
2. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini: po hribih so goreli, zagoreli kresovi; kuriti, zakuriti kres; svetel, velik kres; gori kot kres / šentjanževski kres na kresni večer
// ekspr. ogenj, navadno z visokim in močnim plamenom: vas se je spremenila v en sam kres; v peči je gorelo kot kres
3. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja in intenzivnost pojavljanja česa: svetli kres sonca; kres zarje / zanetiti kres upora
● 
ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati
♦ 
etn. skakati čez kres
Celotno geslo Sinonimni
krés1 -a m
1.
dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junijpojmovnik
SINONIMI:
2.
velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini
SINONIMI:
knj.izroč. grmada, knj.izroč. kresni ogenj
GLEJ ŠE SINONIM: ogenj
Celotno geslo Kostelski
kreskˈrėːs -a m
kresnikar
Celotno geslo Frazemi
króna Frazemi s sestavino króna:
króna ne bo pádla kómu z gláve
Celotno geslo Frazemi
lástovka Frazemi s sestavino lástovka:
êna lástovka, êna lástovka šè ne naredí pomládi, êna lástovka šè ne prináša pomládi, êna lástovka šè ne prinêse pomládi, pŕva lástovka, pŕva lástovka šè ne prinêse pomládi
Celotno geslo Frazemi
léd Frazemi s sestavino léd:
bíti na tánkem lédu, dáti se kómu speljáti na léd, gládek kàkor léd, hláden kot léd, léd je prebít, [mŕzel] kot léd, na jezíku méd, v sŕcu léd, prebíti léd, pustíti se kómu speljáti na léd, speljáti kóga na léd, spólzek kàkor léd, státi na tánkem lédu, znájti se na tánkem lédu
Celotno geslo Frazemi
léto Frazemi s sestavino léto:
Ábrahamova léta, bíti v Krístusovih létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti [žé] v létih, debéla léta, íti v léta, kot v nàjbóljših létih, léta debélih kráv, léta in léta, léta súhih kráv, léto in dán, léto za létom, ne vídeti kóga žé sédem hrváških lét, ne vídeti kóga žé sédem láških lét, prihájati v léta, príti v léta, sédem debélih lét, sédem súhih lét, skrívati [svôja] léta, v cvétu lét, v nàjbóljših létih, žé sédem hrváških lét, žé sédem láških lét
Jezikovna
»Levi« in »desni« politiki

1. Slovenska oznaka, kdo je lev in kdo je desen, je povsem nesmiselna. 2.Janša tako rekoč v ničemer ni evropsko desen ali liberalen politik. Zanima me, če je »lev«, oz. »desen«, pravilno.

Število zadetkov: 397