Nam lahko sporočite svoje mnenje o zapisu besede amonijak? Predvsem nas zanima, ali so (glede na rabo, pri kateri trenutno vztrajajo kemiki, ki se sklicujejo na novo nomenklaturo po IUPAC, ki jo je prevedlo in, kot pravijo, sprejelo Slovensko kemijsko društvo) mogoče v prihodnje predvidene kake spremembe v pravopisu -- da bi bil poleg zapisa »amonijak« mogoče dovoljen tudi zapis »amoniak«.
Zadetki iskanja
Na raznih forumih, pri debatah Zasledim okrajšavo "k" Na primer: 100k, ali 50€k Kaj ta k pomeni?
Glede na to, da se preferira oblika Róminja namesto Róm-k-inja, kjer se -k- umakne, se vprašujem, zakaj po tem istem, ali pa vsaj podobnem, vzorcu ne umaknemo -k- v primeru računovód-k-inja in s tem dobimo računovódinja.
Ali gre tu za kakšno oblikoslovno posebnost?
Zanima me, kakšna raba besede pristop (v smislu načina reševanja problema) je najustreznejša? Je katera od oblik napačna ali se vse dopuščajo? V besedilih na spletu sem zasledila že vse tri možnosti.
Novi pristopi k raziskovanju zdravilnih rastlinNovi pristopi za raziskovanje zdravilnih rastlinNovi pristopi raziskovanja zdravilnih rastlin
Zanima me, kakšna raba besede pristop (v smislu načina reševanja problema) je najustreznejša? Je katera od oblik napačna ali se vse dopuščajo? V besedilih na spletu sem zasledila že vse tri možnosti.
Novi pristopi k raziskovanju zdravilnih rastlinNovi pristopi za raziskovanje zdravilnih rastlinNovi pristopi raziskovanja zdravilnih rastlin
Mi lahko, prosim, pojasnite, zakaj iz vsakodnevne rabe »preganjate« (*) pridevniške oblike možen, možna, možno in prislov možno (nadomestile naj bi jih besede mogoč, mogoča in mogoče), obenem pa v Slovenskem pravopisu ostaja povsem »nedotaknjena« izpeljanka možnost (tu ne ponujate nobene mogočnostı ali česa podobnega).
Zakaj se je bilo treba oddaljiti od češko-slovaške oblike in preiti k hrvaško-srbski? Je bila naša beseda možno preveč podobna češki možna in zato raje zagovarjate rabo besede mogoče, ker je drugačna od hrvaške oblike moguče? Res me zanima, kaj je botrovalo vaši odločitvi.
Menim, da takšne (sistemske) nedoslednosti v normativnih priročnikih ne prispevajo k trdnosti slovenskega jezikovnega sistema in bogastvu njegovega besedišča, ampak med govorci slovenščine dodatno spodbujajo močno zakoreninjene frustracije, da ne poznajo/obvladajo maternega jezika.
Vem, da ste se s to tematiko že ukvarjali, a vseeno dovolite vprašanje, povezano z zapisom kolesarske Dirke po Sloveniji. Na vaših straneh sem videl možnost zapisa v dveh oblikah, kar se tiče velike začetnice, torej Dirka po Sloveniji in dirka po Sloveniji (oboje pravilno). Moje vprašanje pa se nanaša na zapis samega organizatorja dirke, ki vztrajno že nekaj let povsod piše, da gre za dirko Po Sloveniji. Mi lahko potrdite, da gre za napačen zapis (veliki Po) ali ima organizator v takšnih primerih toliko 'umetniške svobode', da si lahko dovoli zapis dirka Po Sloveniji in bi ga morali upoštevati tudi drugi? Morda podobno velja za blagovno znamko Adidas, ki jo že nekaj let – zaradi odločitve podjetja – mnogi pišejo adidas.
Zanima me kako pa je z uporabo nazivov v primeru, da moraš uporabiti samo ime ali samo priimek? Npr. da prijavljaš nekoga na neko konferenco, ki ne dopušča posebne navedbe naziva, želiš pa izpostaviti, da ima oseba naziv. Ali ga pripišeš k imenu ali k priimku?
Zanima me, ali je pravilna oblika pozivamo k odgovornem ravnanju ali pozivamo k odgovornemu ravnanju. Misleč, da je pravilna prva oblika, ugotavljam, da se v javnem komuniciranju pogosteje uporablja druga.
Kako pisati ločila v spodnjih primerih, predvsem vejic znotraj stavkov za citiranimi deli in pred narekovaji?
- Najlepše je začeti iskati izgovore, kot so: »Nimam denarja,« ali »Težko mi je zaslužiti.«
- Imate prav, da je trditev: »Ko bi bil lahko vedno srečen,« pretirana.
- Strokovnjaki vam bodo na primer govorili: »Bodite previdni glede razkuževanja rok,« ali »Ne izpostavljajte se pretirano v družbi drugih,« takšne zadeve.
- Lahko bi torej sklenil: Nisem dovolj dober, ker premalo znam, ali Nisem dovolj dober, ker nisem končal šole.
- Kot pravite, je za prepričanje »lepo je, da sem živ,« najprej narediti v življenju preskok.
Pa še nasvet za uporabo predloga k – je bolje z njim ali brez njega:
- Najpomembnejša dejavnost v življenju je prispevati, zato se je dobro usmeriti na dejavnost prispevka k drugim. V harmoniji lahko živimo v povezavi s prispevkom k drugim.
Zanima me, ali se pri zapisu zapisnika, ko namesto k točki pišemo le K in številko, le-to zapiše s K in presledek ter številka ali K in brez presledka ter številka. Ali je na koncu pika?
Zanima me, ali so nedovršniške oblike od glagola gnati produktivne v slovenskem jeziku in kako se glasijo? Ali obstaja neka forma kot pogonjati za razliko od pognati? H kateremu razredu spada glagol gnati? Je ta soglasniški koren na -n s palatalizacijsko spremembo g v ž v isti vrsti kot žeti, žanjem? V ruščini obstaja na primer oblika обогнать dovrš., обгонять nedovrš. (prehitevati). Če bi obstajala oblika kot obgonjati v slovenščini, kateri bi bil vezalni samoglasnik v dovršniški obliki? obegnati? Ker bi na tem mestu sovpadali razni soglasniki na en kup. Oprostite za raznolika vprašanja.
V enem izmed delovnih zvezkov za slovenščino za 9. razred je v rešitvah navedeno, da je v povedi 'Slovenija se je priključila k Evropski uniji leta 2004.' stavči člen 'k Evropski uniji' predmet. Vendar se je po njem mogoče vprašati tudi s kam se je Slovenija priključila. Ne gre torej za prislovno določilo časa?
Zanima me, kakšno je pravilo glede izgovorjave kratic ali tujih prevzetih besed in zakaj je tako? Zakaj se denimo Cubitan izgovori [kubitan] samo v slovenščini in v nobenem drugem jeziku? Zakaj je COVID postal 'kovid', CO pa ni 'ko'?
V naših besedilih se pogosto pojavljata besedni zvezi, ki se v angleščini glasita:
- ADDENDUM NO 1 TO PROVISIONAL LIST OF "A" ITEMS
in
- ADDITION NO 1 TO PROVISIONAL LIST OF "A" ITEMS.
Zanima me, ali lahko
- prvo besedno zvezo v slovenščini prevajamo kot DODATEK št. 1 K ZAČASNEMU SEZNAMU TOČK POD „A“ (v skladu z internim dogovorom namreč besedo "dodatek" uporabljamo s predlogom "k" in ne z rodilnikom)
ter
- drugo besedno zvezo (tu se beseda "dopolnitev" veže z rodilnikom) kot DOPOLNITEV št. 1 . ZAČASNEGA SEZNAMA TOČK POD „A“.
Če povzamem: je torej v prvem primeru možna predložna vezava in v drugem primeru rodilniška vezava, če samostalniku v obeh primerih sledi številka?
Kako se pravilno zapisuje velika začetnica pri hišnih imenih? Je z veliko tudi "Pri" ali samo drugi del: Pri Bleku/pri Bleku, Pri Mežnarju/pri Mežnarju?
Zanima me, kako imenujemo prebivalce mehiškega mesta Oaxaca.
Prav tako me zanima oblika pridevnika. Je pravilno oaxaški? Na primer: oaxaška hrana.
Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:
- storiti tisto, kar moramo vs. storiti, kar moramo
- preseči tisto, kar je potrebno vs. preseči, kar je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, kar je potrebno
- ne omejevati tistega, česar ni treba vs. ne omejevati, česar ni treba
- presegati tisto, o čemer smo govorili vs. presegati, o čemer smo govorili
Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?
Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:
- omejiti ukrepe na to, kar je potrebno vs. omejiti ukrepe, na kar je potrebno
- prisiliti k tistemu, kar je potrebno vs. prisiliti, k čemur je potrebno
- ne preseči tistega, kar je potrebno vs. ne preseči, česar je potrebno
Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?
Zanimata me besedi olimpiada in olimpijada.
Prvo sem našla v SSKJ iz leta 1979 (pet knjig), ki ga imam doma, ker pa mi je beseda olimpijada nekako bliže in jo tudi zasledim ponekod, sem pogledala v spletni slovar novejšega besedja in v njem našla drugo besedo – olimpijada (olimpiade pa seveda ne). To verjetno pomeni, da sta obe besedi pravilni. A katera je bolj ustrezna/primerna po vašem mnenju? Ali pa sta kar obe – odvisno od uporabnika pač in jaz le kompliciram?
Kdaj pišemo njihovem oz. njihovemu (mojem – mojemu, novem – novemu) – lepo prosim za pravilo. Primer:
- V ta namen bodo v letu 2016 organizirane delavnice za interesne skupine, na katerih bodo le-te lahko prispevale k opredelitvi nahajališč mineralnih surovin javnega pomena in pristopa k njihovem trajnostnem upravljanju.
ali
- V ta namen bodo v letu 2016 organizirane delavnice za interesne skupine, na katerih bodo le-te lahko prispevale k opredelitvi nahajališč mineralnih surovin javnega pomena in pristopa k njihovemu trajnostnemu upravljanju.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 27
- Naslednja »