Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Kostelski
žigljati ► ˈžigl’at -an nedov.
Celotno geslo Pohlin
žilja [žílja] (žila2) samostalnik ženskega spola

vrv za vpreženje živali k vozu; zaprežnica

PRIMERJAJ: furžilje

Celotno geslo Sinonimni
žív4 -a -o povdk.
izraža, da je kaj, kdo v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: dejaven
GLEJ ŠE: živeti, premražen, oslabel, obstajati1, mrtev2
Pleteršnik
žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.
Celotno geslo Frazemi
žívec Frazemi s sestavino žívec:
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu
Celotno geslo Frazemi
žívi Frazemi s sestavino žívi:
boríti se na žíve in mŕtve, boríti se za žíve in mŕtve, do žívega gré kómu kàj, dréti se za žíve in mŕtve, kričáti na žíve in mŕtve, na žíve in mŕtve, ne bíti vèč med žívimi, ne môči [príti] čému do žívega, ne môči príti kómu do žívega, pretêpsti na žíve in mŕtve, príti kómu do žívega, vpíti, kàkor bi kdó kóga [žívega] dŕl, za žíve in mŕtve
Celotno geslo Kostelski
živinar ► žėviˈnaːr -ja m
SSKJ²
živinozdravník -a m (í)
strokovnjak za veterino; veterinar: živinozdravnik pregleduje živali; peljati psa k živinozdravniku
Celotno geslo Frazemi
življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami
Svetokriški
življenje -a s 1. življenje: moje shiulejne im. ed. na semli nej drugu, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ bosh raitingo dajal od tvojga shiuleina rod. ed. ǀ is njegoviga S. Shiulejna rod. ed. ozhitnu ſe ſposna ǀ sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia rod. ed. ǀ h' temu vezhnimu shiuleinu daj. ed. ǀ de bi vſe dushe k' vezhnimu shiulejnu daj. ed. prishle ǀ ta bo njo ohranil k' vezhnimu shivlejnu daj. ed. ǀ imaio tulikain shpishe vshiti kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine tož. ed. ǀ nam je shenkal tu vezhnu shiulejne tož. ed. ǀ kuga pride od ſtrupeniga luffta, katera ſizer da shiulejne tož. ed. timu zhloveku ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie tož. ed. ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne tož. ed. doſesheio ǀ skuſi enu nedolshnu shjulejne tož. ed. ǀ pobulshajte vashe greshnu shivlejne tož. ed. ǀ po tem reunem shiuleini mest. ed. tiga ſveita ǀ aku v' vashim greshnim shivleini mest. ed. bote do taiſte ſadne ure oſtali ǀ ſo zhudili nad njegovem zhednem, inu nedolshnem shiulejnam or. ed. ǀ Ti ſtari pohujshaio te mlade, Duhouni te deshelske, ozheti, inu matere ſvoje otroke shnyh greshnem shiuleinam or. ed. 2. prehrana, živež: ludje ſo hoteli zagat, videozh de tulikajn lejt ſi nejſo mogli shiuleina rod. ed. perdelat ǀ dreveſſa ſo polna shlahtniga ſadu, inu semla polna shiulejna rod. ed. ǀ ena loterska shena je bila k'njemu pershla, ter ga je proſſila de bi y pomagal k'shiuleinu daj. ed., de bi ſe od greha sdarshala ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine tož. ed. perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem oskerbil ǀ jeſt bom tebi dal shiuleine tož. ed., guant, inu lon ǀ daj nam kruhika, daj nam tu vſakadajnu shiulejne tož. ed. ǀ sa tiga volo G. Bug tulikajn krat nam okrati tu vſakadajne shivlejne tož. ed. ǀ deshelsko, inu Duhovno gospodo s'kruham, vinam, inu s'drugem shiuleniam or. ed. oskerby → živenje
Botanika
življênjska strategíja -e -e ž
Svetokriški
živoč -a prid. živživoči dan m živi dan: vſe vashe shivozhe dny tož. mn. obeniga troshta nymate ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij tož. mn. druſiga ſadu nedopernashash ampak sauzh te hudobnoſti ǀ vſe vashe shivozhe dny tož. mn. greshnu shivite ǀ vſe shivozhe dny tož. mn. ſo ſveſtu Bogu shlushili ǀ vſe tuoje shivozhe dny tož. mn. ſe nejſi eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ kaj vy sdaj h'temu pravite, kateri vſe vaſhe shivoze dny tož. mn. enkrat prau s'ſerzom nepogledate v'Nebu
Pleteršnik
žlȃhta, f. 1) das Geschlecht: od žlahte do žlahte, vsa človeška ž., Krelj; — 2) die Art, Jan.; vseh žlaht penezi, allerhand Münzen, vseh žlaht sadje, allerhand Früchte, C.; — 3) die Verwandtschaft = die Verwandten; vso žlahto obhoditi; žlahta — raztrgana plahta, = die Verwandtschaft ist lieblos, Z.; predno človek k žlahti priteče, lehko mu kri uteče, Levst. (M.); Prišli k nji so žlahta njena, Npes.-Mik.; — 4) das Verwandtschaftsverhältnis; v žlahti biti komu, s kom, mit jemandem verwandt sein; tudi: žlahta biti komu, Cig.; bližnja ž., nahe Verwandtschaft; daljna ž., entfernte Verwandtschaft; = mrzla ž., Cig.; v žlahti po slokem kolenu, entfernt verwandt (šaljivo), Cig.; ž. po krvi, po mleku, die Verwandtschaft nach dem Vater, nach der Mutter, Cig.; — prim. stvn. slahta, srvn. slahte, Geschlecht, Gattung, Mik., C.
Pleteršnik
žlahtȃnje, n. kemijsko ž., die Wahlverwandtschaft, Cig., Jan.; = izvoljeno ž., Vrtov. (Km. k.).
Pleteršnik
žlahtáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) verwandt sein, Cig., Blc.-C.; mi se z vami nekaj žlahtamo, Lašče-Levst. (Rok.); — 2) eine chemische Verbindung eingehen, Vrtov. (Km. k.).
Prekmurski
žlájtni -a -o prid. rodovni: Pa nê szo ga sztári szpômenki, 'zlájtni zavézki k-vogrszkoj zemli vézali AIP 1876, br. 5, 5
SSKJ²
žléb -a tudi -á tudi -ú m, mn. žlebôvi tudi žlébi (ẹ̑)
1. podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, za prestrezanje deževnice na strehi: žleb pušča; pritrditi žlebove; žleb iz pločevine, plastične snovi / strešni žleb
// strešna odtočna cev: deževnica lije iz žlebov; splezati po žlebu do drugega nadstropja / odtočni žleb
// podolgovata naprava, navadno polkrožne oblike, po kateri priteka, odteka tekočina: speljati studenčnico po žlebu do kmetije / mlinski žleb; odtočni žleb iz svinjaka
// podolgovata naprava z dvignjenimi robovi za spuščanje, sipanje česa: spuščati opeko po lesenem žlebu / koleščka tečeta po visečem žlebu; zbiralni žleb pri mlatilnici
// kar je temu podobno sploh: upognil je papir tako, da je nastal žleb / zviti jezik v žleb
2. nar. jasli: privezati živino k žlebu; položiti seno v žleb / kamnit, lesen žleb
3. podolgovata vdolbina v pobočju, nastala zaradi toka vode, plazov: plezati po žlebu; žleb v gorski steni
// večja, podolgovata vdolbina v zemeljskem površju: pot pelje po žlebu; pasti živino v žlebu; gozd, vas v žlebu / žleb potoka, reke
4. podolgovata vdolbina, širša zareza v površini česa sploh: dolbsti, vrezati žleb; krožen, prečen, spiralast žleb; žlebovi na stebru, v puškini cevi; žleb pri dogi; kolut z žlebom na obodu / kadunjast, klinast, trapezast žleb / žamet z ozkimi žlebovi rebri / žlebovi kolesnic
♦ agr. cepljenje v žleb cepljenje, pri katerem se zarezan cepič spoji z zarezanim žlebom podlage; anat. žleb podolgovata vdolbina na kosti, organu, površju telesa; med. strelni žleb površinska rana zaradi oplaznega strela; metal. žleb za žlindro del plavža, po katerem se izpušča žlindra; teh. žleb del pisalnega stroja z gumijastimi valjčki na robovih, ki držijo vloženi papir
Smučanje
žléb -a m
Pleteršnik
žlẹ̑zəc, -zca, m. 1) der Schleimstoff, Vrtov. (Km. k.); — 2) das Pfennigkraut (lysimachia nummularia), Z.; = vinarski ž., Medv. (Rok.).
Celotno geslo Frazemi
žlíca Frazemi s sestavino žlíca:
jésti z velíko žlíco, kót in žlíca, príti na svét s srebŕno žlíco [v ústih], rodíti se s srebŕno žlíco [v ústih], rôjen s srebŕno žlíco [v ústih], utopíti kóga v žlíci vôde, užívati življênje z velíko žlíco, z velíko žlíco, zajémati z velíko žlíco, zajémati življênje z velíko žlíco, žlíca in kót, žlíca in vzglávje, žlíca je pádla kómu v méd
Število zadetkov: 9777