Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
odmajáti -májem tudi odmájati -em tudi -am dov., odmájaj odmájajte tudi odmajájte; odmajál tudi odmájal (á á; á; ā) z gibom glave na levo in desno izraziti nesoglasje, zanikanje; odkimati: na njeno vprašanje je le odmajal / ni res, je odmajala / jezno je odmajal z glavo
● ekspr. kadar so ga prosili za pomoč, ni odmajal odklonil; redko z udarci odmajati klin omajati; redko osupla je odmajala z glavo zmajala
    odmajáti se, tudi odmájati se ekspr.  opotekajoče se, okorno oditi: trudno se je odmajal iz sobe; pijani so se odmajali proti domu
    // oditi: odmajal se je v šolo
    ●     knjiž., redko zvon se še ni odmajal, ko je spet moral gnati past prenehal majati, nihati
SSKJ
odvráčati -am nedov. (ā ȃ) navadno v zvezi z od  
  1. 1. delati, prizadevati si, da kdo ne bi napravil, kar namerava: starši ga odvračajo od vpisa na univerzo; prijatelji ga odvračajo od poroke z njo
    // delati, prizadevati si, da kdo ne bi delal več česa: odvrača ga od kajenja, postopanja / glasba ga odvrača od učenja odteguje
  2. 2. delati, da kdo ni deležen česa, zlasti neprijetnega: odvračati nesrečo od koga; sum je odvračal od sebe in ga zvračal na druge / knjiž. odvračati bolezen preprečevati; odvračati napad, udarce odbijati; knjiž. odvračati skrbi odpravljati, odstranjevati
  3. 3. delati, povzročati, da kdo prenehava imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: mati ga načrtno odvrača od očeta; po tem dogodku so se začeli odvračati od njega; pren. sreča se v zadnjem času odvrača od nje
    ●     knjiž. ptice odvračajo tam s klopotci odganjajo; knjiž. odvračati oči, pogled od koga ne gledati ga; odvračati pozornost od česa ne biti pozoren na kaj; knjiž., redko nerad ji je odvračal na vprašanja odgovarjal
    odvráčati se star.  obračati se (proč): še zdaj se odvrača od njega, kadar se srečata
    odvračajóč -a -e: odvračajoče besede, kretnje
SSKJ
opeháriti -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: ta slepar bi me rad opeharil / opehariti koga za dediščino / čutil je, da so ga opeharili za veliko upanje
    opeháriti se redko  imeti škodo, izgubo: kadar je prodajal, se je vselej opeharil / opeharil se je, ko se je poročil z njo
    opehárjen -a -o: opeharjeni kupci; biti opeharjen za sadove zmage
SSKJ
osàt -áta -o prid. (ȁ ā) ekspr. zbadljiv, zadirčen: osata ženska; kako si osata / osate besede / ves osat je odrinil pismo slabe volje, nerazpoložen
    osáto prisl.: osato pogledati; šel bom, kadar bom sam hotel, je rekel osato
SSKJ
péstunja in pestúnja -e ž (ẹ̑; ú) ženska, ki varuje, neguje (tujega) majhnega otroka: preskrbeti otroku pestunjo; služiti si kruh kot pestunja / kadar je prišel v rojstni kraj, je zmeraj obiskal staro pestunjo / ekspr. biti bratu za pestunjo
SSKJ
pétkrat prisl. (ẹ̑) izraža pet ponovitev: petkrat dve je deset / kadar mišice delajo, jim priteče do petkrat več krvi
● ekspr. petkrat premisli, preden rečeš dobro
SSKJ
podáljšek -ška m (ȃ) del česa, s katerim se kaj podaljša: izdelati podaljšek rokavov; zgraditi podaljšek objekta; stekleni podaljšek cevi / pustiti nekaj blaga za podaljšek podaljšanje
♦ lingv. podaljšek osnove; navt. zgornji podaljšek vrhnji del sestavljenega jambora; šport. podaljšek tekme čas, ki se doda določenemu času igre zaradi neodločenega izida, kadar je treba določiti zmagovalca
SSKJ
poklánjati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. nav. ekspr. dajati komu kaj
    1. a) v last brez plačila: rad je poklanjal cvetlice; poklanjati komu kaj za spomin, v zahvalo / dov. to vam poklanjam za spomin; pren. mladinske delovne brigade so naši skupnosti poklanjale številne delovne zmage
    2. b) ne da bi zaslužil: poklanjati dobre ocene
  2. 2. knjiž. dajati, namenjati: oblikovanju prostora ni poklanjal posebne pozornosti
    ●     knjiž. poklanjati komu zaupanje zaupati mu
    poklánjati se klanjati se: poklanjal se je na vse strani; kadar so ga srečali, so se mu spoštljivo poklanjali / poklanjajo se mu kot vrhovnemu poglavarju
SSKJ
poljubíti se in poljúbiti se -im se dov. (ī ū) s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pripravljenost koga za kako dejanje: niti odgovoriti se mu ni poljubilo / kadar se mu je poljubilo, je lahko prišel zahotelo; nedov., redko to bom delal, dokler se mi bo poljubilo ljubilo, hotelo
SSKJ
poropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) krajši čas ropotati: pritisnila je na kljuko in poropotala; poropotal je s čevlji in otresal sneg / poropotati po pokrovu, vratih; brezoseb. bum bum, je poropotalo na vrata / ekspr. nič hudega, če malo poropotaš v stanovanju
● ekspr. kadar sem prišel pozno domov, je oče poropotal glasno izrazil svojo nejevoljo; ekspr. kamenje je poropotalo čez skale ropotajoč padlo
SSKJ
posévati1 -am nedov. (ẹ́) redko sejati: velike površine posevajo z makom / drevo poseva seme daleč naokrog / kadar je poseval, je bil vesel
SSKJ
prestáti -stojím dov., prestój prestójte; prestál; nam. prestàt in prestát (á í) stoječ prebiti, preživeti: več ur so morali prestati na mrazu; vso vožnjo z vlakom je prestal; prestati in presedeti / ekspr. koliko ves dan prestojim na nogah stojim
● zastar. kadar bolnik prestoji napad, naj še nekaj ur leži prebije; prim. prestan
SSKJ
prilóžnost -i ž (ọ́) kar je posledica okoliščine, okoliščin, ugodnih za uresničitev česa: če bo priložnost nanesla, nastala, ekspr. se ponudila, bom svoj namen uresničil; imeti, izkoristiti, zamuditi priložnost; redka priložnost; ekspr. idealna, izredna priložnost; priložnost za beg / ob priložnosti te obiščem / dajem ti priložnost, da se izkažeš možnost; ljudje, ki sem jih imel priložnost srečati, so bili zelo prijazni ki sem jih srečal
// kot vljudnostna fraza izrabljam to priložnost, da se vam zahvalim za pomoč
// določen dogodek, dejstvo, ki omogoča uresničitev česa: semenj je priložnost za nakupe; jutri bo sestanek, ob tej priložnosti ti vse pojasnim / ob taki priložnosti ženske jokajo ob takem dogodku; obleka za slavnostne, večerne priložnosti; rojstni dan, pogreb in druge priložnosti
● ekspr. to dekle je zanj dobra priložnost je zelo primerno, da se z njo poroči; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; pri vsaki priložnosti ga obišče kadar more
SSKJ
pripréči -préžem dov., priprézi priprézite in priprezíte; priprégel priprégla; nam. pripréč in priprèč (ẹ́) dodatno, zraven vpreči: ker je bil klanec strm, so pripregli še par konj / pripreči junčka k volu vpreči ga k njemu, da se nauči voziti
// pripreči voziček k večjemu vozu; pren. kadar je največ dela, priprežemo še sosede
● star. res je, res, brž pripreže žena doda, dostavi
    pripréžen -a -o: poleg konja je imel pripreženega še vola; našemu vozu sta bila priprežena še dva
SSKJ
razblažíti -ím dov., razblážil (ī í) knjiž. narediti kaj blago, plemenito: ljubezen ga je razblažila
    razblažíti se postati zelo srečen: kadar je govorila o svojem otroku, se je razblažila / ob spominih se mu je obraz razblažil
SSKJ
razkriválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj razkriva, razkrije: razkrivalec zgodovine
♦ psih. razkrivalec laži aparat, ki zapisuje fiziološke procese, nastale v telesu zasliševanega, kadar ta ne govori resnice
SSKJ
recesíven -vna -o prid. (ȋ) biol. ki se v paru z različnim ne izraža, prikrit: recesivni geni; dominanten in recesiven / ta lastnost je recesivna
♦ med. recesivna bolezen bolezen, ki se pojavi, kadar osebek podeduje od obeh staršev isti recesivni gen
    recesívno prisl.: recesivno deden
SSKJ
skopáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr. nerad ali sploh ne dajati, porabljati, zlasti denar: vse življenje je skoparil; grabiti in skopariti / ob vsaki priložnosti skopari / kadar je bilo treba pomagati revežem, ni skoparila je bila zelo radodarna
// navadno z orodnikom dajati, porabljati zelo malo tega, kar izraža dopolnilo: skopariti z denarjem, s plačilom; skopariti pri gorivu, z materialom / v razburjenosti ni skoparil z obtožbami marsičesa jih je obtoževal; skopari s pohvalo redko koga, kaj pohvali; skopariti s priznanjem
● ekspr. vsega je imela dovolj, ne bi ji bilo treba tako skopariti varčevati; ekspr. pri njej narava ni skoparila zelo je lepa, pametna; ekspr. skopariti s časom zelo gospodarno porabljati razpoložljivi čas
SSKJ
ščegèt -éta [čəg in čeg] m (ȅ ẹ́) ščegetanje: ščeget po podplatih; ščeget s slamico / kadar ga je pogledala, je čutil ščeget po telesu
SSKJ
tríkrat prisl. (ȋ) izraža tri ponovitve: trikrat pet je petnajst; trikrat ponoviti, ugibati; vaditi trikrat na teden / trikrat hujši, manjši, večji / poskusil je dvakrat, trikrat, potem pa odnehal; trikrat, štirikrat je počilo / kot vzklik trikrat hura za zmagovalca
● ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino
Število zadetkov: 242