Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
zamerkati -am dov. 1. opaziti: tadu, ali madesh na njeh obrasu, ali shivotu bi mogle samerkat nedol. ǀ samerkam 1. ed. taku v'novim, kakor v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ Try ſorte bolesni samerkam: 1. ed. rane, shlake, inu gnoine bule ǀ ſamerkam 1. ed. tudi veliku lulke, de ſi lih G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu ſejal ǀ Kar samrkam 1. ed. de ſe je bilu sgodilu Iſaku ǀ jest nesamerkam +1. ed. de bi kej en velik greshnik bil ǀ samerkash 2. ed. de je ukradenu blagu, ga Kupish ǀ nesamerkash +2. ed., de ſam ſebi nasdrauy, dushe, inu teleſſa shkodish ǀ samerka 3. ed. Capitan de ta ſreberna skleda je njemu ukradena ǀ Lyranus ſamerka 3. ed. de leta je bil en velik zudesh ǀ moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat, inu shpeglat de sledni madesh, sledni greh samerkamo 1. mn. ǀ ſamerkamo 1. mn. kaj S. Piſſmu govorj ǀ Aku vy samerkate 2. mn., de vashe shitu na skedni sazhne gniti ǀ takrat ti povableni samerkajo 3. mn., da taistim levom sobi ſo bilij polomneni, inu parkle odſekane ǀ samerkaio 3. mn. de niega Serce, per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ Naturaliſti ſamerkajo 3. mn. ǀ raunu leto resnizo je samerkal del. ed. m Caietanus ǀ S. Auguſtinus je ſamerkal del. ed. m ǀ kakor lepu je sàmerkal del. ed. m S: Chrysostomus ǀ Kakor s. Bernardus je bil semerkal del. ed. m ǀ kadar je bila samerkala del. ed. ž de jest ſim bil sazhel greshnu shivèti ǀ ſledniga od glàve, do noge pogledala, inu vſe tadle samerkala del. ed. ž ǀ kadar je ſamerkala del. ed. ž, de katera je bila prevezh nepoſajena ǀ ſe boijm de bi nesamerkala +del. ed. ž, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ ta dua Gospuda ſta letu samerkala del. dv. m ǀ bote samerkali del. mn. m, de ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe ǀ kadar ſo pak ſamerkali del. mn. m, de je dellauen zhlovek, ſo ga v'mejſtu vſeli ǀ Ste samerkale del. mn. ž Nem. Nem., de ſim djal, de leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni vodi vſeti 2. zapomniti si: Ner poprei imate samerkat nedol., kaj je pohujshaine dati ǀ slasti letu imajo samerkat nedol. leti, kateri kumaj enkrat, ali dvakrat v'lejti gredo h'Spuvidi ǀ imajo ſamerkat nedol., de kadar eden en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ Ner poprei imate ſamerkate nedol. Nem. Nem., kaj ſaſtopim ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ vy ſamerkate 2. mn. fable, fatti, rajtinge, inu praude ǀ njeh rajtingo zhistu, inu fliſsnu samerkajo 3. mn. ǀ nej tvoje imè hudizhi samerkaio 3. mn. ǀ samerkaj vel. 2. ed. dobru kaj pravi S. Hieronymus ǀ ſamerkai vel. 2. ed. ò greshna dusha ǀ Samerkai vel. 2. ed. Prerok moj ǀ Samerkajmo vel. 1. mn. Nem. Nem. dobru leto arznio ǀ samerkaimo vel. 1. mn. kaj pravi S. Paulus ǀ samerkajte vel. 2. mn. to skriunust ǀ ſamerkajte vel. 2. mn. Nem. Nem. kaj pravi S. Grogor ǀ Samerkaite vel. 2. mn. Nem. Nem. tu andohtlivu premishluvajne S. Bonaventura ǀ Samerkejte vel. 2. mn. ǀ H' poterdejnu lete resnize, samerkajie vel. 2. mn. ǀ de bi leto hiſtorio dobru samerkal del. ed. m ǀ de bi s'kusi letu samerkali del. mn. m, de aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della → merkati
Svetokriški
zgrevati se -am se dov. skesati se: nihdar ſam od ſebe bi ſe nebil mogal sgrevat nedol., spokorit ǀ ſi dolshan zhes tvoje grehe ſe ſpokorit, inu ſgrevat nedol. ǀ ta greshna shena ſe taku hitru sgreva 3. ed., inu pobulsha ǀ kakor bo vidil, de ſe sgreva 3. ed. moi ſourashnik bo njemu odpuſtil ǀ zhe ſe sgreua 3. ed., spokorj inu pobulsha G. Bug njemu odpuſtj ǀ Zeno ſe zhes ſvoje grehe ſgreva 3. ed. ſe ſpovej, oblubi pobulshat ǀ ſe prestrashimo, inu zhes nashe grehe s'grevamo 1. mn. ǀ sakaj ſe tedaj nesgrevate +2. mn., inu nespokorite dokler zhaſs imate ǀ takrat nehajo od grehou, inu ſe sgrevajo 3. mn. de ſo G. reſhalili ǀ nei ſe zhes ſvoje grehe sgreuaio 3. mn. ǀ sgreuaiſe vel. 2. ed., inu s' Svetem Paulam, kadar ga je bil is kojna vergal, rezi ǀ s'grevajmo vel. 1. mn., inu s'pokorimoſe zhes nashe pregrehe ǀ sgrevajte ſe vel. 2. mn., inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ s'grevajteſe vel. 2. mn. zhes vashe grehe ǀ k'sadnimu ſe je bil sgreval del. ed. m, inu Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual del. ed. m, spokoril, inu spovedal ǀ Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala, inu zhes taiſte ſe sgrevala del. ed. ž ǀ kadar pak je vidil de ſe je ſgrevala del. ed. ž enu lepu imè je bil nij dal ǀ na ſvojo posledno uro nej gnade imela, de bi ſe bila sgreuala del. ed. ž ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila, inu sgreuale del. ed. ž zhes tvoje grehe ǀ vender ſe nej ſo sgrevali del. mn. m ǀ de bi ſe ſposnali, inu ſgrevali del. mn. m ǀ bi guishnu ty greshni ſe sgreuali del. mn. m, inu pobulshali ǀ kakor ſe bomo my prau sgrevalj del. mn. m, inu k' G: Bogu obernili ǀ aku ſe ne bomo pobulshali, s'grevali del. mn. m, inu SpoKorili ǀ nikar ſe neprenaglio, de bi potle ſe nesgrevali +del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele, ſo ſe pak spovedale, inu sgreuale del. mn./dv. ž ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile, kakor per vas, one bi ſe bile sgrevale del. mn. ž, inu ſpokorille → grevati
Svetokriški
zmisliti -im dov. 1. pomisliti: kadar zhes dan ſte perſileni dellat de nemorite na isvelizheine vaſhe dushe ſmislit nedol., inu vaſho molitvu dopernesti ǀ Kadar kuli jeſt ſmislim 1. ed. na letu kar piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte ǀ ty neverni Ajdje ſo diali, de Bug neskerbi, inu nesmisli +3. ed. na lete semelske rezhy ǀ kadar kuli smislio 3. mn., de ſo boshie sapuvidi prelomili ǀ Kadar kuli je na njega smislil del. ed. m, vſelej je dial ǀ de bi vidila hisho gorèti, bij ſe nesmiſlila +del. ed. ž de bi pomagala gaſiti 2. izmisliti si, domisliti se: vſe tu hudu Kateru more smiſlit nedol., zkes nijh govorij ǀ v' katerim ſe ſapopade vſe kar dobriga, inu nuzniga ſe more ſmiſlit nedol. ǀ kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit nedol. ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ ta katiri vekshi norzhie ſmisli 3. ed., inu triba, pametnishi je shtiman ǀ Lucifer je ſmislil del. ed. m eno kunshtno visho ſvoje rihte sabelit ǀ Sa tiga volo hudizh je ſmislil del. ed. m, inu navuzhil ludy pleſſat ǀ kateri je bil ſmiſlil del. ed. m lashye ǀ Ali gdu je leta pleſſ smiſlil del. ed. m, inu navuzhil vaſſ ǀ nej faratarje de bi jo nesmislil +del. ed. m ǀ pishe Cicero, de goſtij ludje ſo bily ſmislili del. mn. m, sa tiga urshoha volo, de bi veliku priatelnou ſi sadobili → izmisliti si/se
Svetokriški
Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca
Svetokriški
Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)
Svetokriški
dejati dem dov. 1. položiti, postaviti: tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati nedol. ǀ je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati nedol. ǀ ſapovej Joannesa v'jezho diati nedol. ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal del. ed. m ǀ ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli, v'keho djali del. mn. m ǀ Arzati ſo bilij njega truplu gori djali del. mn. m, de bi vidili Kaj s'eno bolesan je imel 2. narediti, storiti: karkuli vejſte de sheni shal dei 3. ed., letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s 3. reči: En Sloveniz pak je djal: del. ed. m Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit ǀ hudizh ie dial: del. ed. m Puſtiteme nej ga vtopim ǀ ta Nebeski shenin je djall del. ed. m ǀ ena shena je prutu njemu savupila, inu je djala del. ed. ž ǀ liſiza je dialla del. ed. ž, nej zhaſs sdaj ſe fopat ǀ figovu drevu je djalu del. ed. s k' nym ǀ hudizha ſta djala del. dv. m, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla ǀ Takrat hudizhi bodo djali del. mn. m, O pravizhni Rihtar ǀ shlahta bodo djali del. mn. m de terbei testament ſturiti ǀ vſy ſò diali del. mn. m, de Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo Krono Kronan biti ǀ Te fardamane dushe … bodo djale del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile, inu Ajdom diale del. mn. ž ǀ ſo djala del. mn. s driveſſa k' vinski terti dol dejati pustiti: ſhuſhter ima dol djati nedol. ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò skozi dejati premagati: Leta je bil en velik kuartaperz, ter per kuartajnu vſe skuſi je djal del. ed. m žal dejati biti hudo: letu je taku shal djalu del. ed. s Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s
Svetokriški
en1 ena štev. en: en im. ed. m Angel je mozhneishi kakor vſy ludje ǀ ſe nenajde li ena im. ed. ž ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ enu im. ed. s letu je preteklu ǀ enu im. ed. s lejtu imà 365. dny ǀ eniga rod. ed. m ſamiga nepriatela ſe boijm ǀ netroshtaj ſe do vekoma ene rod. ed. ž ſame kapelze ǀ ti tudi unimu ubushizu ene rod. ed. ž droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ s'ene rod. ed. ž ſklede ſta jedila ǀ Kumaj edn s'eniga rod. ed. s Meſta, inu Kumaj dua s'eniga Roda rod. ed. m bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ǀ hlapez nemore, kakor enimu daj. ed. m ſamimu Gospudu vſtrezhi ǀ polovizo daite eni daj. ed. ž sheni, to drugo tei drugi ǀ raishi kakor en tož. ed. m ſam dan v' vizah terpeti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en tož. ed. m dan, en tož. ed. m teden, en meſsiz, inu cilu enu tož. ed. s lejtu ǀ poprej bi imel iſvolit vſe te, kakor ven +tož. ed. m ſam greh s'miſlio pervolit ǀ try ſvoje hzherij nan +tož. ed. m dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ eno tož. ed. ž ſamo kapelzo proſsi ǀ ſvojo erbszhino je bil predal s'eno tož. ed. ž ſkledizo lezhe ǀ nej nesramnosti de bi s'eno tož. ed. ž krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ inu pſy … s'eno tož. ed. ž kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Lushej bi bilu cell ſvejt veno +tož. ed. ž peſt ſtiſnit, ali v' ven tož. ed. m maihen glaſſ zellu morje spravit, kakor popolnama od lete S. Skriunoſti govorit ǀ kadar pak na enem mest. ed. m ſamem glidu sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ tulikain Angelou je venim +mest. ed. m Chori, de obeden yh nemore ſishteiti ǀ ima vezh mozhij v'enim mest. ed. m perstu Kakor ti v'zelom shivotu ǀ de lahku obenem +mest. ed. m zhaſsu ſe kupzhuje ſa Nebeſsa, inu ſa te potrebne poſvetne rezhij ǀ v eni mest. ed. ž vri vſy bi pomerli ǀ ukupaj per eni mest. ed. ž misi sta jedla ǀ v'eni mest. ed. ž posteli sta ukupaj ſpala ǀ veni +mest. ed. ž uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ ueni +mest. ed. ž mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mest. ed. s mestu dolgu neostanejo ǀ po moy rajtengi venem +mest. ed. s lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Sam ioſve s' enem or. ed. m tovarsham ǀ s'eno or. ed. ž ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ Gregor Agrigentius s' enem or. ed. s perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ ſo yh bilij pred enem or. ed. s letam ſamerkali ǀ s' enim or. ed. s tvojm ozheſſam eden m eden: enkrat te ſedem modri tiga sueta ſe ſo ukupaj nashli, eden im. ed. je te druge vuprashal ǀ eden im. ed. taistih je na ſmertni poſteli leshal ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga rod. ed. nepriatela mojga ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu daj. ed. ſamimu ena ž ena: ta nepametna shivina … ena im. ed. ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho
Svetokriški
govoriti -im nedov. govoriti: mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m
Svetokriški
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
Svetokriški
izleči1 -ežem dov. 1. izleči: kadar ſleshe 3. ed. ſvoje jejza, taista sakople v'pejſik (I/2, 160) 2. izvaliti: ſamerkajte kar Ariſtoteles pravi od tetize, de kadar sleshe 3. ed. ſuoje mlade (I/2, 143) izleči se izvaliti se: Kadar ty starishy vidio de ty mladi orlizhi ſe slesheio 3. mn. (I/2, 70)
Svetokriški
jezditi -im nedov. jezditi: en dan sapovej de imà shnim vun jejsdit nedol. ǀ Obari me. ne Bug, de bi jeſt hotel jeisdit nedol. taiſtiga kojna ǀ jesdi 3. ed. na eni oslici ǀ mimu gauh jeſdi 3. ed., na katerih en zhlovek je viſſil ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi 3. ed. ǀ Samurizi kadar jèsdio 3. mn. mimu njeh Tempelna, s'kojna doli ſedeio ǀ mimu taiſte skale je jesdil del. ed. m ǀ Je jeſdil del. ed. m S. Martin po ſimi ǀ kadar ie iejsdil del. ed. m v'Ieruſalem ǀ kodar je JESUS jeisdil del. ed. m ǀ ena kmetushka shena je na enem osli jesdla del. ed. ž
Svetokriški
krona -e ž krona, tj. 1. pokrivalo kot znak vladarske oblasti: leta krona im. ed. 72 luken v' Chriſtusavi Sveti glavi je ſturila ǀ namejſti slate krone rod. ed. je bil dal eno bodezho ternievo krono tož. ed. ǀ krone im. mn. vſyh krailou, inu Ceſsarjou ſo enu nezh pruti kroni daj. ed. gnade boshie ǀ Bogu krono tož. ed. s'glave, ſcepter is roke vsame ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko Crono tož. ed., inu mezh puſtil ǀ sdaj bj krono tož. ed. tyh S. S. Maternikou doſegil ǀ Io krona s'krono or. ed. Nebesko ǀ duej kroni tož. dv. je bil perneſil eno slato, to drugo ternievo ǀ uſe lete krone im. mn. perglihane kroni daj. ed. gnade Boshie ſo raunu, kakor ena iskra perglihana timu rumenimu ſonzu ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone tož. mn. pred njegove noge poloshe 2. denarna enota: enimu bogatimu pol krone rod. ed. vkrade ǀ cello krono tož. ed. ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono tož. ed., s'erdezh slati ne sturil ǀ Ble ſe grimash, kadar sgubish en vinograd, eno nijvo, eno crono tož. ed. ǀ kadar bi eden tebi dall ſtu kron rod. mn. rekozh ſashentai enkrat, taku krone im. mn. ſo tvoje ǀ kadar bi tebi edn shenkal ſtu Cron rod. mn. ǀ oſlova glaua sto kron rod. mn. je koshtala ǀ ta Groff popade Krone tož. mn., ter vſe na gaſſo skuſi oknu vershe ǀ De bi try Crone tož. mn. vudubil ← srvnem. krōne ← lat. corōna ‛venec, krona’ ← gr. κορώνη
Svetokriški
lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
Svetokriški
manje prisl. primer. manj: Iob inu Angelzi nemorio, te s. ſkriunusti sgruntat, veliku minie bomo mij mogli sgruntat, inu sastopit ǀ aku ſamiga Boga ſe neshonajo, veliku minie ſe bodo vaſs shonali ǀ veliku minje Boguvom bode dopadlu presež.> vſe tu drugu vam bo pervershenu, kadar ner minie ſe bote troshtali ǀ ona odgovorj, ner minie dvejſſeti lejt ǀ kadar nar minje bodò miſlili, bò Bug prishal, inu yh shtrajfal ǀ kadar ner nimie ſe je troshtal → malo
Svetokriški
mati -tere ž mati: eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati im. ed. gredo pozhjvat ǀ kakor ena Matti im. ed. lubi ſuoje edinu deteze ǀ ſo saupali v'proshno suoje mattere rod. ed. ǀ jest ſe ne boijm drugu, semuzh moje matere rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta, inu mater rod. ed./mn. vſe karkuli morio ǀ ſvoy Materi daj. ed. je bil puſtil trebuh resprati ǀ Bug je letu sapovedal Ozhetu, inu Matteri daj. ed. ſturiti ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi Mateti daj. ed. je napruti shal ǀ Bo una hzhi pres vſiga Konza ſe toshila zhes ſvoio Mater tož. ed. ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter tož. ed. kejkej proſsil ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu Moshu ſtala, inu ti dekliza per tvoji Materi mest. ed. ǀ ſo nashli Detètce s'Mario njegovo Materjo or. ed. red ǀ sestra s'sestro, ſyn s'materio or. ed. ſe prauda, ſe krega, inu ſaurashi ǀ matere im. mn. suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile ǀ ah neuſmilene takushne mattere im. mn., katere taku poſsabio na dolshnust pruti ſvojm otrokom ǀ vſy taiſti, kateri od bogaboyezhih ſtarih nerodovitnih Mater rod. mn. ſo bily rojeni ǀ kulikain takushnih neusmilenih ozhet, inu matter rod. mn. ſe najde ǀ Angely Matteram daj. mn. ſo bily osnanili nyh porod
Svetokriški
misliti -im nedov. misliti: na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž
Svetokriški
mlad -a prid. mlad: kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči: Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci: Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
Svetokriški
molčati -im nedov. molčati: imate v' zhaſſih debele nudelne, tu je hude, inu grobe beſſede posherat, inu molzhat nedol. ǀ molzhati nedol. je ena lepa zhednost ǀ Kadar pred ſpovednika poKleKnesh takrat nemash maulzati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat malzhati nedol., ali pak govoriti ǀ obeden nemore prau, inu dobru govorit, aku poprej ſe nej nevuzhil malzhat nedol. ǀ Zait je govorit, zajt je tudi malzati nedol. ǀ Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin, ali leta Kateri govori, ali pak ta Kateri molzhij 3. ed. ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil, molzhi 3. ed., nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ sdaj v' Bethlehemski ſtalizi mõlzy 3. ed. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi vel. 2. ed. ǀ Molzhite vel. 2. mn., O vy nemarni ludje ǀ Malzhite vel. 2. mn. takrat Kadar is vasho beſsedo bi imeli Boga, ali vashiga blishniga reshalit ǀ Li govorite, inu nikuli nemolzhite +vel. 2. mn. s' Iſaiam Prerokam, katiri je djal ǀ Moſh je dolgu molzhal del. ed. m, k'sadnimu pravi ǀ aku bosh mauzhal del. ed. m, skrival, inu taijl bolesni, inu rane tuoje dushe ǀ sakaj bom molzhala del. ed. ž ǀ So molzhali del. mn. m Jogry, inu s' beſſedo nej ſò tiga vuzhili ǀ kadar pak ym je rekal molzhati ſò mauzhale del. mn. ž
Svetokriški
mož -a m mož: vidi de en drugi Mosh im. ed. s'njegovo sheno govory ǀ Ta S: Moſh im. ed. je dolgu molzhal, k'sadnimu pravi ǀ pred daurj tiga bogatiga mosha rod. ed. je leshal ǀ ſe bo tebi godilu, kakor unimu bogatimu Moshu daj. ed. ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu daj. ed. oſtala ǀ edn je enimu Moshù daj. ed. djal ǀ teshku pride enimu moshú daj. ed. ſe dobru oshenit ǀ je bila perſilena tebe moſhu daj. ed. dati ǀ k'Moſhu daj. ed. ſvoimu je djala ǀ shena ſvimu moſſu daj. ed. en takushin shpot je ſturila ǀ perporozhi mosu daj. ed. pishata ǀ je bila eniga Laha sa mosha tož. ed. vſela ǀ leta je feratala Mosha tož. ed., kakor Dalida Samſona ǀ nje Moſha Vriaſa tož. ed. ſturi vbit ǀ k' ſadnimu nje moshà tož. ed. puſti vbyti ǀ Ona sruta nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia tož. ed. vſeti ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham or. ed., inu sheno, kateri ſe lubio ǀ vſe skusi ſe krega s'Moshom or. ed. ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim Moſhom or. ed. rada govorila ǀ Se ti glihash s'tvoim Moſſam or. ed. ǀ Dua Stara Mosha im. dv. ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna moshia im. dv. k' Mashniku ǀ Katere s'nyh offertio perſilio de Moshje im. mn. morio ohernio tribat ǀ moshie im. mn. letem grehom ſo ble podvershani, kakor shene ǀ Shushtary ſo zhaſtiti Moſhje im. mn. ǀ aKu v'zhasijh moshije im. mn. ſe gledajo v'shpegu, ſe negledaijo dolgu ǀ de ſi lih nekateri moshe im. mn. bi ſa ſrezho dershali, kadar bi ſvojo sheno mogli ſaquartat ǀ taku shene, kakor mashje im. mn., taku te bogate, kakor te vboge ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih moshou rod. mn. puſtila kushuati, inu tipat ǀ per Proceſſy bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou rod. mn. ǀ kadar shene ſvojm mosham daj. mn. pokorne bile kakor ſuojm Gospudam ǀ Kakor de bi Moshom daj. mn. vſe bilu perpushenu ǀ Ceſſarize ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje tož. mn. vſeli ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi moshmij or. mn. snanje dellat
Svetokriški
mreti mrjem nedov. umirati: Nepametnu ſturi, ta kateri ſe hozhe perpraulat k' eni dobri ſmerti ob taiſti uri kadar sazhne mreti nedol. ǀ velika tedaj nepamet taiste greshne duſhe! katera do puſledne ure zhaka G. Bogu ſe offrat, kadar vſhe sazhne mrejti nedol. ǀ shiveozh je vſelej v' semlo gledal, v'to tudi gleda, kadar merjè 3. ed. ǀ ludje ſo od lakote merli del. mn. m ǀ ludje So od lakoti merly del. mn. m
Število zadetkov: 1641