Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
pogubiti -im dov. pogubiti: ſveit, meſſu, inu hudizh vſe skuſi zhes nas vojskujeio, inu yszheio nasho dusho pogubiti nedol. ǀ Noeſſu oblubi, de hozhe myr ſturiti, inu nikuli vezh ta zhloveski ſpol pogubiti nedol. ǀ de bi Bug ne bil perſilen ſhevekshi shtrajfinge zhes vaſs poſslati, inu cilu vashe dushe pogobiti nedol. ǀ kadar bi ti veroual de nhezhistost dusho pogubj 3. ed., bi premiſlu poprej, ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive prizhe, de vſe glatku bò pogubil del. ed. m ǀ G. Bug je bil Mojſſeſu dal ſvojo boshjo miloſt, inu poterpeshlivoſt, de nej tiga tardouratniga Faraona pogubil del. ed. m
Svetokriški
polonati -am dov. poplačati: on ſam nam samore pomagat, inu s' vezhnim lonam polonat nedol. ǀ ti taku obilnu polonash 2. ed. nashe slabe della tebi h' zhaſti offrane ǀ ſe pergliha enimu vſmilenimu, inu dobrutlivimu Gospudu, kateri obilnu polona 3. ed. ſvoje hlapze ǀ koku obilnu G. Bug polana 3. ed. ǀ kadar zhlovek nema dobre manunge G: Bogu dopasti, taistu dellu nepogleda, inu nepolona +3. ed. ǀ hozheo diaine imeti, inu she letu skopu, inu slabu polonaio 3. mn. ǀ v'Nebeſsih yh bo obilnu polonal del. ed. m → lon
Svetokriški
polž m polž: nebodite kakor paush im. ed., kadar vas kam poshleio (V, 44)
Svetokriški
pomeniti -im dov. pomeniti: kaj hudiga morio pomeniti nedol. te tize na oknah ǀ kaj bi mogle lete ſaine pomenit nedol. ǀ kaj menite de ta kuga pomeni 3. ed. ǀ nei veidil kaj letu pomeini 3. ed. ǀ S. Hieronijmus pravi de ta Prasnik pomenj 3. ed. sledno dusho, kadar hozhe v'gnado Boshjo priti ǀ ta oru tudi nezh hudiga nepomeni +3. ed. ǀ Plaz pomenita 3. ed.+ ſvejt: miſa pomeni 3. ed. ſakonski ſtan ǀ te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio 3. mn. te shteri ſtany teh ludy ǀ ima na nogah zheule dershati, kateri pomenjo 3. mn. premishluajne te ſmerti ǀ kej tedaj vſe lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio 3. mn. ǀ jeſt vejm Kaj je pomenil del. ed. m tisti lepi pungrad poun lepih roshiz ǀ Taiſta zhudna shiba pak je pomenila del. ed. ž MARIO Diviza ǀ Sedem debelih krau je pomenilu del. ed. s ſedem bogatih obelnih lejt, te medle pak ſo pomenile del. mn. ž ſedem vboſih lejt
Svetokriški
pomreti -mrjem dov. pomreti: kadar nyh otrozhy pomerjeio 3. mn. ǀ otrokam tij lubi ſtarishij pomerijò 3. mn. ǀ ſtu taushent ludy je bilu pomerlu del. ed. s ǀ v eni vri vſy bi pomerli del. mn. m ǀ vſij ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij del. mn. m
Svetokriški
Ponte m osebno lastno ime de Lapuente: Kadar ta bogaboyezhi Vuzhenik Ponte je letu premishlual (V, 370) de Ponte cit. pril. de Lapuente: zhes lete sadnie beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse (I/1, 94) ǀ Poshluſhajte kaj pravi Ludovicus de Ponte (I/1, 154) Luis de Lapuente, srlat. de Ponte (1554–1624), špan. filozof in teolog, jezuit
Svetokriški
poslovati nedov. delati, opravljati dela: Kadar hozhesh v' prasnik poslovati nedol. (II, 465) ǀ v'prasnik ſi poſloval del. ed. m (II, 466) ǀ nej poerpuſtil, de bi njegova dershina Prasnike poslovala del. ed. ž (IV, 420)
Svetokriški
poteči -čem dov. steči: kakor bosh Ti mene potegnil, prezei sa Tabo potezhem 1. ed. ǀ takorshne nature so shene, pokashy shenkinge potezhe 3. ed. kamer hozhesh ǀ Gdu bo taku nemaren, de prezej nepotezhe +3. ed. pod plajsh ſvoje lube Mattere Mariæ ǀ vſy potezhemo 1. mn. tebe gledat ǀ kadar vy bote letu vidili prezej potezhete 2. mn. h'taistim ǀ dajte ym vy dober exempel taku one potekò 3. mn. po vashih ſtopinah ǀ moje kulla ſim dobru pomasal, ſe troshtam de naprej poteko 3. mn.
Svetokriški
potepuh m potepuh: kadar bi en shterzar, en potepuh im. ed. k' vam prishal (I/1, 60)
Svetokriški
potrebovati -ujem nedov. 1. potrebovati: Jeſt pak guishnu veliku vezh poterbuiem 1. ed. ǀ kadar nar ble njegove gnade potrebujem 1. ed., on sa mene vezh nemara ǀ jeſt nepoterbujem +1. ed. teh vineriou ǀ ſe nepofliſash vnkaj vlezhi vodo gnade boshje, katero tulikain poterbujesh 2. ed. ǀ en ribizh kateri cello nuzh je v'vodi ſtal, poterbuje 3. ed. vina, inu ſi ga sashlushi ǀ sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje 3. ed. ǀ Sonzhe nepoterbuje +3. ed. vekshi ſvetlobe: Slonoua Kuſt nepoterbuje +3. ed. perila, ſnejh nepoterbuje +3. ed. bèleshi biti ǀ G. Bug obene rezhi nepoterbuie +3. ed. ǀ nepotrebuje +3. ed. luitra kakor uni Angeli ǀ ie taku bogat de nepotrebuie +3. ed. obene rezhij ǀ G. Bug vshe vei kar my poterbuiemo 1. mn. ǀ my bi radi petleriam almoshno podelili, ſamy pak poterbujemo 1. mn., imamo otrozhizhe, dershinizo ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo 1. mn., inu proſsimo ǀ ti vejsh de mij poterbujmo 1. mn. to ſveto pohleunoſt, aku hozhemo Bogu dopadezhi biti ǀ Bug hozhe de raunu vy, katiri poterbujete 2. mn. ſamy, de imate tem vboſim sa vash nuz, inu dobizik dati ǀ vaſh Nebeſhki Ozha vej, de vy vſiga tiga potrebujete 2. mn. ǀ vſe kar shelite, inu potrebuijete 2. mn., sastoin vam hozhe dati ǀ Karkuli shelite, ali poterbojete 2. mn. ǀ aku N: N: kej kaj poterbujte 2. mn. ǀ vy nepoterbujete +2. mn. moje molitvize ǀ leta andverh je taku nuzen, de krajly, inu Ceſſary ga poterbujeio 3. mn. ǀ ſoſebnu ty mlady gnade boshie poterbuieio 3. mn. ǀ ym oblubish dati vſe Karkuli poterbujejo 3. mn. ǀ Vſy ludje poterbujeo 3. mn. zhaſt G. Bogu dati ǀ ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti s' ſpisho, inu s'vſem kar potrebujeio 3. mn. ǀ od ſpovidnika pak obeden ym neſmej govorit de ſi glih tega ble poterbuſejo 3. mn. kakor Arzata ǀ malu mleka je poterboval del. ed. m ǀ karkuli bode od njega shelal, inu proſsil, ali poterbual del. ed. m ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde, de bi nyh della nepoterbual +del. ed. m ǀ V'mladosti ſe oſkerbè, s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali del. mn. m ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola del. ed. ž Maria Diuiza ozhiſzhena bita ǀ taku mozhnu ſmò taiſto poterbuali del. mn. m sa sdrauje nashe bolne dushe ǀ vſe karkuli bomo potrebovali del. mn. m 2. živeti v pomanjkanju: Vſe tvoje blagu vboſim sa Boshio volo dati, inu potle poterbovati nedol., inu petlati
Svetokriški
potrpežljiv -a prid. vztrajen, potrpežljiv: Lazarus je bil poterpeshliu im. ed. m ǀ velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi im. ed. m dol. Iob ǀ Ta poterpeshliui im. ed. m dol. Job je gouril ǀ poterpeshliva im. ed. ž je bila Ruth ǀ skuſi uſta tiga poterpeshliviga rod. ed. m Joba je takorshnem shugal ǀ kadar en Guspud bi imel eniga hlapza ali deklo, inu de ta dua bi bila tiha, poterpeshliva im. dv. m ǀ je vuzhil ludy, de bi imeli poterpeshlivi im. mn. m biti ǀ bodite li poterpeshlive im. mn. ž v' uaſhijh reuah, inu v' terplejni ǀ shpegu teh poterpeshlivih rod. mn. ǀ v' mej poterpeshlivimy or. mn. ta ner poterpeshlivishi primer.> Job je bil poterpeshlivishi im. ed. m presež.> v' mej poterpeshlivimy ta ner poterpeshlivishi im. ed. m
Svetokriški
povedan -a prid. povedan: s' eno ſamo beſſedo tebi superno, katero ſi shlishal, ali pak je tebi povedana im. ed. ž (V, 405 s.) ǀ Kadar letu je njegovimu ozhetu Iacobu bilu povedanu im. ed. s (I/2, 104) ǀ bi shelu de lete sgoraj povedane im. mn. ž shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile (I/2, 113)
Svetokriški
povišan -a prid. povišan: Kadar je bil taku povishan im. ed. m je bil en neusmilen Trinoh ratal ǀ h'Firshtu celliga Egijpta je bil poviſhan im. ed. m ǀ je bila zhes vſe creature povishana im. ed. ž ǀ de ſi glih je taku poviſhena im. ed. ž vſe skusi misli, inu proſsi sa naſs reune ſirotize ǀ Nejſte povishani im. mn. m zhes te druge, de bi vy dobru shiveli, pyli, jeidli, lepu ſe gvantali etc. ampak de bi sa dushe vam podvarshene skerbeli ǀ de bi bily povjſhani im. mn. m nikar li na semli, ampak tudi v'Nebeſsih ǀ vſe ſo uredne povishane im. mn. ž biti, vſe ſo uredne Apptishize biti → povikšan
Svetokriški
povzdignjen -a prid. povzdignjen, dvignjen: S. Ioannes je bil v'duhu polsdignen im. ed. m v'Nebu ǀ S: Paulus, kateri je bil v'Nebu pousdignen im. ed. m ǀ tu je bil samerkal S. Ioannes, Kadar je bil v'Duhu posdignen im. ed. m pred ta ſtol Rihtarja Nebeshkiga ǀ je bil v' Nebu posdignen im. ed. m ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe polsdignena im. ed. ž ǀ s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam im. ed. ž biti ǀ ti O Krajliza Nebeſhka, Katera sdaj taku viſsoku ſi poſsdignena im. ed. ž ǀ skuſi gnadi boshio ſo polsdigneni im. mn. m na ta viſoki ſtol boshi ǀ vashe dushe, kakor Elias bodo v' nebeſſa polsdignene im. mn. ž
Svetokriški
povzdigovati dov. povzdigovati, dvigati: ſvoje ſerze je v' nebeſſa posdigoval del. ed. m (V, 306) ǀ kadar je kovashki meih posdigval del. ed. m, je premishloval kaku leta meih je hualeshen (V, 39)
Svetokriški
prag -a m prag: nehaj moj Sijn, sakaj tudi jest, nej ſim dalei mojga ozheta sa laſse vlekal, temuzh do hishniga praga rod. ed. ǀ Kadar ga je bil na prah tož. ed. perulekal, je K'ſijnu dial (I/2, 113)
Svetokriški
prazen -zna prid. 1. prazen: druſiga nebò oſtalu na nyh posledno uro, ampak ena prasna im. ed. ž, inu nenuzna huala ǀ taiſta dusha bò nepolnila en praſen tož. ed. m ſtol v' Nebeſſyh ǀ terbej ta lazhni, inu prasni tož. ed. m dol. shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ nijh prasni im. mn. m stoli bodo skorai nepolneni ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne tož. mn. ž lampe imele ǀ na naglam s' prasnimi or. mn. rokami ſe je mogla prozh pobrati 2. nezaseden: Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna im. ed. ž ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio
Svetokriški
pregnan -a prid. 1. premeten, zvit: Phisonomiſti pravio de dolh nuſs imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten, pregnan im. ed. m, ſerzhan, inu vſmilen ǀ levu ſe ſazhudi na taku pregnan im. ed. m odgvuor ǀ kakor una pregnana im. ed. ž, kunshtna, inu poſvejtna Shena Samaritanska ǀ En drugi je hualil njegovu modru, inu pregnanu tož. ed. s govorjenie ǀ Rimlarij, inu Egypzerij ſo bili modri, vuzheni, inu pregnani im. mn. m ludje 2. pameten: kadar ta pregnani im. ed. m dol. Malar Zeuxes je hotel peld te lepe Bogine Junonis ſmalat, je bil po desheli te ner lepshi dekelze sbral ǀ Je vener rejſj kar ty pregnani im. mn. m Poeti pravio
Svetokriški
pregrešen -šna prid. pregrešen: Pravizhen je G. Bug, sakaj vſelej perpusti, de ta pregreshni im. ed. m dol. je shtrajfan ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit rezhi, de Chriſtus je en pregreshni im. ed. m dol. zhlovik ǀ Ah pregreshna im. ed. ž dusha poshlushaj ǀ vy mejnite de Bug katiri je ta nebeska praviza lon vashiga pregreshniga rod. ed. s della ǀ Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnimu daj. ed. m krajlu Jeroboamu ǀ kadar bi vy leto vasho pregreshno tož. ed. ž sanikornoſt, inu vashe dushe ozhitno nevarnoſt premislili ǀ je Boga tihu proſſil sa ta pregreshni tož. ed. m dol. folk ǀ ti greshniza bosh persilena s'tvojm pregreshnim or. ed. s truplam prezei pred tu ſerditu oblizhe Rihteria Nebeſkiga ſe prikasat ǀ de bi taiſtom purgariom pregreshnim daj. mn. odpuſtil ǀ nejſo mogle desha tem pregreshnem daj. mn. ludem dati ǀ te preproste podvzhish, te pregreshne tož. mn. m posfarish ǀ pregreshne tož. mn. ž gnusobe je vidil Ezechiel ǀ mislite, de leta pravizhni Bug bo vashe pregreshna tož. mn. s della polonal s' tem nebeskim vezhnim veſſeljam
Svetokriški
prejeti -jmem dov. prejeti, sprejeti: s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti nedol. ǀ shelite S: Sacramente preieti nedol. ǀ de bi ſe my perpravili njemu napruti pojti, inu ſpodobnu njega prjeti nedol. ǀ nezh ti nenuza vezh ta S. kerst, inu S. Sacramenti, dokler te neurednu prajmesh 2. ed. ǀ dobra beſſeda dobru mejstu najde, huda beſſeda oſter odguvor prajme 3. ed. ǀ ſveto vero, inu karſt praime 3. ed. ǀ ſvetu ojle prejme 3. ed. ǀ kadar eno gnado od njega preime 3. ed. ǀ ſe spovej, obhaia, jnu S. olie preimè 3. ed. ǀ vſe kar imamo od Boga praimemo 1. mn. ǀ vſe kar my na semli ali v' Nebeſſih preimemo 1. mn. je gnada boshia ǀ ſa lon prajmeio 3. mn. ta vezhni pozhitik ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo 3. mn. ǀ v'ſvoje ſerze praimeio 3. mn. G. Boga ǀ danaſs nar vekshi lon je prejel del. ed. m ǀ Na ſvoie S. Truplu 5466 shlaku je bil preiel del. ed. m ǀ od katerih je kaj dobriga priel del. ed. m ǀ katiri to shlafernizo je prejl del. ed. m ǀ katero od Ozheta Nebeskiga je prjel del. ed. m ǀ de bi vezh tulikain shenkinge od mene nepriel +del. ed. m ǀ Veliko gnado je bila prejela del. ed. ž S. Mehtildis ǀ Anania, inu njegova shena Saphira ſta bila ta Sveti Karſt prejela del. dv. m ǀ ſta bila te Sapuvidic Boshie pryela del. dv. m ǀ ony ſo veliku dobriga od tebe prejeli del. mn. m ǀ nebomo nezh udobili, obeniga lona preieli del. mn. m ǀ de bi ſe spovedali, inu Svete pusledne Sacramente pryeli del. mn. m ǀ od ludy bi obeniga lona nepreieli +del. mn. m ǀ nyh dush S. Rus. T. ſò prejele del. mn. ž
Število zadetkov: 1641