Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
preljubezniv -a prid. zelo ljubezniv: kadar letu prelubesnivu tož. ed. s, inu zhaſtitu povablejne bodo shlishali (II, 28)
Svetokriški
premanjkati -am dov. zmanjkati, presahniti: ta kateri veliku vinogradou imà, vina mu nepremanka +3. ed. ǀ ſakaj ſe boij, de bi zhaſs njemu nepremankal +del. ed. m ǀ ta bratauska lubesan ijm je bila premankala del. ed. ž ǀ moja S. gnada bo s'zhaſsam premankala del. ed. ž ǀ kadar shitu jem je bilu premankalu del. ed. s ǀ Morebiti de shelite de bi vam nihdar kruha nepremankalu +del. ed. s → manjkati
Svetokriški
preobrniti -nem dov. 1. spremeniti: Kadar je hotel per ohzeti v' Cani Galilei vodo v' vinu preoberniti nedol. ǀ tu veliku ſvoje ſaurashtvu je Samogal v' takorshno veliko lubeſan preobernit nedol. ǀ vſe veſseilie tiga ſveta v'shaloſt preobernesh 2. ed. ǀ Kakor ena druga Meduſa tega Kateri jo pogleda preoberne 3. ed. tega lepiga zhloveka v'eno gardo; inu strashno spako ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi preberne 3. ed. ǀ s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil del. ed. m ǀ Chriſtus vuodo je v' vinu preobernu del. ed. m ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske slatkuſti preobernila del. ed. ž ǀ koku letu more biti, de veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu del. ed. s ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili del. mn. m ſolse v'shlahtne kamene ǀ Pater, gdu bi taku preproſt, inu nor bil, de bi ſe troshtal, de bodo ſvojo naturo prebarnili del. mn. m 2. spreobrniti: je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene preoberniti nedol. ǀ Ta druga je bila Clotildes, katera ſvojga Krajla Clodoueuſa, inn cello Fransko deshelo od Ajdouske vere h'Chriſtuſu preobernila del. ed. ž ǀ ſi bila te Ajdouſke Vuzhenike na pravo vero prebernila del. ed. ž ǀ ſveti Criſpus, inu Criſpinianus … veliku Ajdou na pravo katolish vero ſta preobernila del. dv. m 3. prevesti: kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil del. ed. m preobrniti se 1. spremeniti se: vejm de bi tuojo milost perſilil v' ſerd ſe preoberniti nedol. ǀ ta ſvetli dan v'shalostno nuzh ſe preoberne 3. ed. ǀ voda v' dobru vinu ſe preoberne 3. ed. ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda ſe v'Crucifix preberne 3. ed. ǀ Slate lasy v'ſiue ſe preoberneio 3. mn. ǀ dan v'nuzh ſe je bil preobernil del. ed. m ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila del. ed. ž ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe preobernilu del. ed. s ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu del. ed. s v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety teh grehou ǀ vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile del. mn. ž 2. spreobrniti se: Prezej ſe preoberne 3. ed., inu ſueſt shlushabnik Boshj rata ǀ Preoberni vel. 2. ed. ſe h' Gospudu, inu poſti od hrehou, inu nehaj od hudiga ǀ tedaj S. Paulus ſe je bil vuſs preobernil del. ed. m v' Chriſtuſa ǀ njemu je vſe skuſi v' ſerzi ſtalu, de bi ta folk ſe spet nepreobernelc +del. ed. m h' temu malikovajnu ǀ skuſi pridige ſe ſò bily preobernili del. mn. m
Svetokriški
prerok -a m prerok: s'tem S. Strahom Prerok im. ed. David je vſelej shal v'Tempel ǀ Tudi ijh nebom ſtrashil Kakor Preroh im. ed. Iona ǀ je djal s'kusi usta Preroka rod. ed. Oſea ǀ Kakor doli vſamem s'Preroka rod. ed. Iſaja ǀ Bug sapovej Preroku daj. ed. Ionu de bj imel pojti pridigvat v'tu veliku Mestu Ninive ǀ Bug poshle svojga Angela v'Iudausko deshelo K'PreroKu daj. ed. AbaKuKu ǀ Ie nehedaj Bug Vſigamogozhi djal h'PreroKu daj. ed. Ezechielu ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal ſvojga Preroka tož. ed. Natana ǀ ſam Bug vam shuga per Ezehielu Preroku mest. ed. ǀ je leto pregreho pred Prerokam or. ed. Nathanam sposnal ǀ shiher samore ſe toshit s'Jeremiam Prerokam or. ed. ǀ ſim perſilen s'Prerokam or. ed. Ieremiam gori saupyti ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki im. mn. doparnashali ǀ vſy jeſiki Prerokou rod. mn., inu Svetih Dohtoriou taiſto hualio ǀ je hotel v'zhloveski podobi veliku krat ſe prikasat Prerokom daj. mn., inu Patriarkom ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam, ali k'Prerokom daj. mn. ǀ Poshle Preroke tož. mn., Pridigarje, Spovednike ǀ kar ſi brala od Meſſiasa per Prerokah mest. mn. ǀ veſselje v'Prerokah mest. mn. ǀ per takorshnih folsh Prerokoh mest. mn. ǀ Varite ſe pred nepravimi Preroki or. mn. ǀ kadar kuli G. Bug je hotel s' Preroky or. mn. inu Patriarky govorit ǀ s'Preroki or. mn., inu Patriarki govorit → prorok
Svetokriški
prestreliti dov. ustreliti: takrat oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga preſtrelit nedol. (II, 405) ǀ sdere eno pishtolo ter je hotel Pridigarja preſtrelit nedol. (V, 51) ǀ Kadar bi bilu mogozha s'ozhmij bi tebe prestrelil del. ed. m (I/2, 18)
Svetokriški
preteči -čem dov. 1. miniti: tudi nema ena minuta pretezhi nedol., de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili ǀ hitru pretezhe 3. ed. vſe kar zhloveka na semli reslushtat more ǀ Pojmo igrat, quartat de zhaſs inu dan pretezhe 3. ed. ǀ kadar ura pretezke 3. ed., fironk ſe potegne, inu je vſe vun ǀ tedne, meſize, inu leita pretekò 3. mn., de nesmolish en Sveti Roshenkranz ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo 3. mn. ǀ de bi skorai taiſta grenka ura pretekla del. ed. ž ǀ vſhe poli leta, ali enu letu je preteklu del. ed. s, de nej ſim bil per ſpuvidi ǀ premislite de taiſte minute, tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle del. mn. ž ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta pretekle del. mn. ž/s 2. tekoč prečkati: Sim okuli semle ſe vertil, inu taiſto pretekil del. ed. m 3. prehiteti: nekatere vduve, de ſi lih ſtare ſo dekelze pretekle del. mn. ž, inu od miſe odrinile
Svetokriški
pribit -a prid. pribit: kadar je na Chrishu perbit im. ed. m viſsil ǀ Syn Boshi je … k' ſnadnimu na krishi per vbit im. ed. m ǀ premishleozh Chriſtusa na Chrishu perbitiga tož. ed. m ži. ǀ oblubio, de dò ſmerti s' Chriſtusam saveſſani, inu perbiti im. mn. m hozheo oſtati ǀ ſtegnem moje roke, inu nage de bodo gori perbite im. mn. ž ǀ S: Rokè na Chriſhu perbite tož. mn. ž doli ſname
Svetokriški
priča2 -e ž pričevanje: skuſi jeſik prideio folsh prizha im. ed., kryvu persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ nekateri pravio, de nemore vekshi prizhe rod. ed. biti ǀ kadar pred pravizo krivo prizho tož. ed. zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ Polnu s. piſsmu te resnize, prizh rod. mn. bomo nashli ǀ puſtimo my neſtrani vſe lete prizhe tož. mn., de ſi lih resnizhne, ter poshlushaimo, kaj Syn Boshy Chriſtus Jesus bo djal ǀ Vni pak kateri pravizo oslepi s' folsh prizhami or. mn. → priče2
Svetokriški
primanjkati -a dov. zmanjkati: je vidila de ima vina tem povablenem permankat nedol. ǀ kadar njemu kai permanka 3. ed., marmra zhes Boga ǀ oni li mislio, de ſvojm kojnom ouſſa nepermanka +3. ed. ǀ ſe nenaide rezhj na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala +del. ed. ž ǀ od taiſtih mal nej nikuli meni kruha, inu ojla permankalu del. ed. s → manjkati
Svetokriški
priteči -čem dov. priteči, priti: pertezhe 3. ed. Krajleua uahta popadeio Eduvarda ǀ kadar pride na rihtni plaz, pertezhe 3. ed. niegova ner lubishi Hzhy ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò 3. mn., ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ en ſtrashan vuol je bil pertekil del. ed. m ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala, katera pre hitru je pertekla del. ed. ž ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou perteklu del. ed. s ǀ ſta bila pertekla del. dv. m dua Medveda ǀ ſo bily kjekaj pertekli del. mn. m ta ſtrashni shpektakel gledat
Svetokriški
privoliti -im dov. privoliti: ſi navajen vſelej hudizhavim skushnavam pervolit nedol. ǀ aku my ſamy n'hozhemo pervoliti nedol. ǀ h' temu peruolit nedol. ǀ ty vbogi ſtarishi ſo perſileni per volit nedol. ǀ Jeſt pervolem 1. ed. Matti Synu Boshiga biti ǀ ta kateri maihinem grehom pervoli 3. ed., v' ta velike grehe tudi pade ǀ rat, inu volnu h'temu pervolj 3. ed., ſe podpiſhe ǀ de li taiſtem terdu, inu sagvishnu nepervolimo +1. mn. ǀ pravite de hudizh je urshoh kadar v'lushte tiga pervolite 2. mn. ǀ Vſy sholnery pervolio 3. mn. ǀ KulikajnKrat je v'ſmertni greh pervolil del. ed. m ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni skushnavi hudizhavi peruolil del. ed. m ǀ gvishnu bi v' taiſtih ſe nesadershal, inu v' tu greshnu djaine nepervolil +del. ed. m ǀ ſe joka, grima, inu greva, de h'temu je pervolila del. ed. ž ǀ zhe li vy bote pervolila del. ed. ž Quintiana naſhiga oblaſtnika sa vaſhiga Shenina vseti ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe ſerze perpustili, inu ym pervolili del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile del. mn. ž, inu nijh slatù dallè
Svetokriški
puščava -e ž puščava: is Paradisha je bila ratala ena bodezha puszhava im. ed. ǀ prideio veno nerodovitno pushavo tož. ed. ǀ ie mogal veno puszhavo tož. ed. beishat ǀ Je JESUS od Duhà v' puſzhauo tož. ed. pelan ǀ je bil ſashel veno puſzhavo tož. ed. ǀ imà ta Folk puſtiti poiti v'pushavo tož. ed. Bogu offrovati ǀ vſak dan ijm je s'Nebeſs v'pushzhavo tož. ed. poshilal ǀ so bily poslali v'puszhauo tož. ed. vprashat S. Joanneſa ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo tož. ed. pershla ǀ kadar po puszhavi mest. ed. je raishal pruti desheli te oblube ǀ v' taisti pushavi mest. ed. nej ſo mogli ni kruha, ni druge shpishe imeti ǀ ſo v puſzhavi mest. ed. telleta molili ǀ David je molil v'puszhavi mest. ed. ǀ v'pushzhavi mest. ed. ſe je poſtil ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave im. mn., kateri nepolnio Nebù ǀ s'kuſi taiſte puszhave tož. mn., ym oblubi eniga Angela ſa Variha dati ǀ v' shtrashne puszhave tož. mn. ſo shli prebivat ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne pushzhave tož. mn. prishli ǀ Pogledajte v'Puszhave tož. mn., inu premiſlite kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ te shalostne Pushave tož. mn. ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe ǀ on je od ludy beishal, inu raishi v' puszhavah mest. mn., kakor v' meſtah prebival ǀ ſedem lejt Kakor ena svirina po pushavah mest. mn. je hodil ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah mest. mn. paſsly ǀ ſe pergliha enimu strashnimu Vgrabzu, kateri v'puſhavah mest. mn. prebiva
Svetokriški
Rabsaces m osebno lastno ime Rabšake: en shleht zhlovek Rabſaces im. ed. s'imenam (II, 303) ǀ Ezhechias kadar je shlishal, de Rapsaces im. ed. pred drugimi ludmy je Boga preklinal (V, 116) Rabšaké, lat. V Rabsaces (SP 2 Kr 18,17)
Svetokriški
razbeljen -a prid. razbeljen: ta resbeleni im. ed. m dol. rosh je kakor ta gorezha kozhya ǀ ta gorezhi rosh je bil, kakor una Babilonska resbelena im. ed. ž pezh ǀ niegou jeſik je njemu do tau viſſil gorezh kakor enu resbelenu im. ed. s shelesu ǀ Is resbeleniga rod. ed. m roſha ſe ſposna S. Lorenz ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu daj. ed. m roſsu ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S: Ierni ſvojo oderto kosho, S: Lorenz ſvoj resbelenroſs tož. ed. m+ ǀ hudizhi vſe skuſi mu resbeleni tož. ed. m dol. ſviniz v' uſta lijejo ǀ shiviga je pustil v'to ſilnu resbeleno tož. ed. ž pezh vurezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno tož. ed. ž apnenzo vurezhi ǀ v'resbeleno tož. ed. ž Babijlonsko pezh ǀ Kadar je tu resbelenu tož. ed. s shelesu taukil ǀ na tem resbelenem mest. ed. m roshu je leshal ǀ shivu ſe pusti na tem resbelenim mest. ed. m roſhu pezhi ǀ v' tej resbeleni mest. ed. ž Babilonski pezhi ǀ v'tej reſbeleni mest. ed. ž pèzhi Babilonski ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … resbelene tož. mn. ž garmade v'katereh ſo yh shgali
Svetokriški
razmetan prid. razmetan: Kadar tu ropotajne, inu shraj je bil nehal vidio shpampet polomnen, skrinje resbite, gvant, inu nje zier resmetan tož. ed. m, vſa poſſoda reſtauzhena, nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu (IV, 275)
Svetokriški
razrezati -režem dov. razrezati: kadar edn jo resrejshe 3. ed. po sreidj na dua koſſa ǀ nej ſe tedaj otrok na polovizo resreshe 3. ed. ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè 3. ed., inu tiga nagiga pokrje ǀ letu okroglu iabauku je leta ſveit, ter je taiſtu na shteri koſſe resresal del. ed. m ǀ bi enu britu vſela otroku perſi gori reſreſala del. ed. ž ǀ truplu pò shpizah ſe je reſreſalu del. ed. s
Svetokriški
raztalati -am dov. razdeliti: od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati, inu po vſeh kamrah reſtalat nedol. ǀ lete restala 3. ed. tem vboſem Jetnikom ǀ vſe Kar Se v'desheli perdela slednimu ſe glih restala 3. ed. ǀ Sakaj pak trykrat reſtala 3. ed. ta shlahtni Rod ǀ yh najde per mory, kateru G. Bug je bil reſtalal del. ed. m pò ſrejdi ǀ resnizhnu je de G. Bug je restalal del. ed. m shlushbe, iuu andverhe tiga ſvejta ǀ je bil reſtallal del. ed. m ſvoim shlushabnikom ſvoje danarie ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize, potoke, jeſera restallal del. ed. m ǀ kadar bi Bug mislil, inu skerbel sa ludy, bi restalau del. ed. m blagu, de bi vſy mogli shivit ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim reſtalali del. mn. m → talati
Svetokriški
Rim -a m zemljepisno lastno ime Rim: Rim im. ed. ſe imenuje od Romula ǀ ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima rod. ed. poſtavili ǀ kar od Rjma rod. ed. piſhe Cicero ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim tož. ed. k' S. Petru ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli, inu pride v'Rim tož. ed. ǀ kadar v Rimi mest. ed. Cato je regeral ǀ veKshi ſvetnize bote tuKaj per naſs nashli, Kakor paK v'Rimi mest. ed. Rím < slovan. *Rýmъ ← rom. < lat. Rōma, it. Roma, prestolnica rimskega cesarstva, krščanstva in Katoliške cerkve
Svetokriški
rjoveti nedov. rjoveti: Kadar levu sazhne erjovit nedol. (I/2, 43) ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti nedol., vuok tulit (I/2, 16)
Svetokriški
Romuald -a m osebno lastno ime Romuald: Glihi vishi s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas Ordna S. Romualda. rod. ed. Procopius Ordna S. Benedicta (II, 122 s.) ǀ kadar je prishal pred Svetiga Romualda rod. ed. (V, 534) Sv. Rómuald (951/2–1027), redovni ustanovitelj
Število zadetkov: 1641