Zadetki iskanja
Svetokriški
zadremati -am/-mljem dov. zadremati: kadar bi sadremat nedol. mogal ǀ k' sadnimu sadrema 3. ed. ǀ Tezi, podvisaj na pomozh tvojmu priatelu, inu nikar neſaſpy, inu cilu nesadremli +vel. 2. ed. ǀ nevejm ali ſim sadremal del. ed. m, ali pak ſim bil ſamaknen
Svetokriški
zagrmeti -i dov. zagrmeti: kakor je shlishal sagarmeti nedol. sdajzi je v'cerqvu tekal ǀ kadar shlishi mozhnu sargarmeiti nedol. ǀ prezej sagarmi 3. ed., sabliska, inu v'vniega treshi ǀ sagarmij 3. ed. inu v' to sheno trejshi ǀ na naglem sagarmj 3. ed., inu v' Ceſſaria treshi ǀ ſò djali de je sagarmelu del. ed. s
Svetokriški
zagvišan -a prid. gotov: obedin nej sagvishan im. ed. m de bi kushin neratal ǀ je saguishan im. ed. m de taiſti nebo odshal ǀ ſi sagvishen im. ed. m, de vſe kar petleriom dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh ǀ je bil ſagvishan im. ed. m isvelizhen biti ǀ taku ſi ſaguishan im. ed. m v' paku pokoppan biti ǀ je seguishan im. ed. m de ne bode njemu odshal ǀ kadar bi bila sagvishana im. ed. ž de nie ime je v' nebeſſih ſapiſſanu ǀ nej ſte saguishana im. ed. ž, aku do jutra bote shiva ǀ bodite sagvishani im. mn. m aku ſe nebote zhistu ſpovedali, sagvishnu bodete fardamani ǀ bomo saguishani im. mn. m, de skuſi takorshno pohleuno zhaſt, inu hualo obilnu bomo polonani od G. Boga ǀ bodite ſagvishani im. mn. m, de G. Bug vam bò vſe vashe grehe odpuſtil ǀ bodo saguisheni im. mn. m, de nyh grehi ſo ym odpuszheni ǀ s'kusi leta S: strah bodete sagviſheni im. mn. m Nebeshku krajleſtvu sadobiti ǀ de ſi lih ſmò ſaguishane im. mn. ž v' nebeſſa priti → zagvišati
Svetokriški
zaljubljen -a prid. 1. zaljubljen, zagledan: je v'njega salublen im. ed. m kakor ena Neveſta ǀ je bil taku mozhnu ſalublen im. ed. m v' laſſy te lepe Rimske Gospe Popee ǀ Sa to lubo Dalilo je salubleni im. ed. m dol. ſamſon v' velike nevarnoſti ſe podal ǀ kulikain terpj una salublena im. ed. ž shenska Pershona de bi ſvojmu lubimu mogla dopasti ǀ je bil smalal eno Poſtoino, katera je mozhnu salublena im. ed. ž v' ſonze ǀ pishe Ovidius od eniga salubleniga rod. ed. m mladenizha ǀ po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga, inu is nyh selubleniga rod. ed. s ſerza ſo sdihovale ǀ ſe pergliha enimu salublenimu daj. ed. m sheninu ǀ kadar bi lete shivali tega salubleniga tož. ed. m ži. zhloveka grisle, inu martrale ǀ nje lepota je bila taku mozhnu ſalubleniga tož. ed. m ži. ſturila krajla Aſſuera ǀ sakaj ste vij taku mozhnu salubleni im. mn. m v' semlo ǀ Oh vij ſalubleni im. mn. m ludje, kateri paſſete vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ Lete shene pak ſo ble salublene im. mn. ž, ter po Tempelni ſo iskale ſvojga Lubiga ǀ tem salublenim daj. mn. tu gardu ſe vidi lepu ǀ Pride Hzhi s' salublenimi or. mn. mishly polna 2. ljubezenski: nej hotela poshlushat te salublene tož. mn. ž beſsede tiga Rimskiga Gospuda ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque, salublene tož. mn. ž/s piſsma, nezhiſte pilde
Svetokriški
zamurec -rca m zamorec, Maver: En Samuriz im. ed. veni Zerkvi je bil nashal en poslazhen peld S. Miklausha ǀ hitrej en ſamuriz im. ed. bi beu ratal, kateri, od nature je zhern ǀ prideio tatye v' hisho tiga Samuriza rod. ed. ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza tož. ed. ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi im. mn. ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ enkrat Samorizy im. mn. s veliko mozhio ſo bily v' Shpansko deſhelo prishli ǀ vezhkrat je ovarval shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou rod. mn. ǀ s' oblasti tyh ſamurizou rod. mn. réshil ǀ yh je odreshil od teh paklenskih Samurizu rod. mn. ǀ vam nej treba ſamurizom daj. mn. v' oblast priti ǀ de bi taiſtu supet Samurizom daj. mn. naſaj vſel ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil, meneozh ſamurize tož. mn. … pregnati ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy Samurizi or. mn. ǀ S. Samurizy or. mn. imamo vſe skuſi nyh ſpomin imeti ǀ 19. lejt je branil pred ſamurizi or. mn. taiſto deshelo Ker pomena ‛zamorec’ in ‛Maver’ nista vedno z gotovostjo ločljiva, so zgledi obravnavani v enem geselskem članku. Beseda je ljudskoetimološko naslonjena na dolenj.-notr. izgovarjavo zveze za mȗrjem < za mọ̑rjem, sicer vsebuje mur ‛črnec’ (16. stol.) < slovan. *murъ̏ ‛črn, temen’, prim. nar. rus. múryj ‛temno siv’. Na pomen je utegnilo vplivati srvnem. mōr(e) ‛zamorec’ ← lat. Maurus; → murski.
Svetokriški
zapreti -em dov. zapreti: Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti nedol. ǀ je bil sapovedal Rihter Cromatius v' jetje saprejti nedol. ǀ vſy shelimo, de bi mogli ſmert kam sapreti nedol. ǀ shkoffa ſo bilij vjeli, ter pred krajla perpelali, kateriga je bil ſapovedal v'keho ſapreti nedol. ǀ ga sapovei vlovit, svesat, inu v' jetje sapreiti nedol. ǀ Ieſt trahtam ludem ſerze ſaprèti nedol. ǀ v' sheleſu ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti nedol. ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku jetie ſapreiti nedol. ǀ eno tizo v'fulaush saklenesh, inu ſapresh 2. ed., kakor veno keho ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre 3. ed. ǀ temu greshnimu zhloveku vsta ſapre 3. ed. ǀ hishne urata salushi, inu saprè 3. ed. ǀ veno almaro ha ſaprè 3. ed. ǀ greh nam sepre 3. ed. Nebeſſa ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi jo v'Kloshter ſepreio 3. mn., de nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit ǀ v' taki vishi ſlednimu je usta saperl del. ed. m ǀ na nagu ſe je bil prepaſal, inu s'kluzhanizo ie bil ſaperl del. ed. m, kluzh pak je bil v'morie vergil ǀ Gdu bo moje ozhy saprejl del. ed. m kadar bom umerl ǀ tudi nemorem taku groba biti, de bi mu vrata saperla del. ed. ž, dokler meni je taku dobar ǀ de bi una urata nesaperla +del. ed. ž ſvojmu lubimu ǀ Meſtu pred oblizham mu ſo bilij saperli del. mn. m zapreti se zapreti se: Sakaj tedaj Nem. hozheo nyh lubo fraiat sgubiti, inu v' prepuvid tiga Kloshtra ſe saprejti nedol. ǀ sa tiga volo sklene ſvejt sapuſtiti, inu ven Nunski kloshter ſe sapreiti nedol. ǀ Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti nedol. ǀ tu meſtu ſe sapre 3. ed., vahte polsot ſe poſtavio ǀ ven Kloshter ſe saprè 3. ed. de bi per pokoju mogal shlushiti ǀ sdaj v' jetje tiga Kloshtra ſe bo saperla del. ed. ž ǀ gnadliua Gospodizhna Graffinia ſe bodo saperli del. mn. m v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra
Svetokriški
zdravje -a s zdravje: Se veliku shtima, inu lubi sdrauje im. ed. ǀ vaſha muzh, inu sdrauie im. ed. bo v'ſlabust, inu v' bolesan ſe preobernila ǀ Na raiſy je naſha popotinza … v'bolesnah naſhe sdravie im. ed. ǀ nej sdrauia rod. ed. bres bolesni, nej ſvetlobe bres ſenze ǀ timu lubimu sdravy daj. ed. shkodi ǀ de mu ſe nemore vezh pomagat k'sdravy daj. ed. ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu ſdrauiu daj. ed. obdarshalu ǀ sa sdrauje tož. ed. tuojh Priatelnu ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha tebi nadishij ǀ neproſsim sa sdravje tož. ed. moje dushe, temuzh mojga teleſsa ǀ sdrauie tož. ed. tiga shivota mu poverne ǀ sa sdravie tož. ed. nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati ǀ s'kusi arznio te pokure je tu lubu ſdrauie tož. ed. ſvoie dushe udubil ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter … ſdrauje tož. ed. ǀ nemamo ſe ſanashat na nasho mladoſt, inu ſdravje tož. ed. ǀ aku hozhe tu lubu s'dravje tož. ed. te gnade Boshje doſezhi ǀ per sdrauiu mest. ed., inu zhasti vaſs ohrani ǀ vſe tvoje mislij ſo na tem ſvejtu bres terpleina, v'veſſely, v'troshtah, lushtah, per dobrem ſdravij mest. ed. shiveti ǀ kadar edn je per dobrem sdravij mest. ed. ǀ O norz! ter nesamerkash, de ſam ſebi nasdrauy +mest. ed., dushe, inu teleſſa shkodish ǀ s' veſſeljam, inu s' sdraujam or. ed. plazhat
Svetokriški
zgrabiti -im dov. zgrabiti: tatye golufi, inu oherniki trahtaio blagu ſvoiga blishniga ſgrabit nedol. ǀ hudizh sgrabi 3. ed. ta lonz meſſa, ter ga pred tiga zhloveka poſtavi ǀ ta dua hudizha sgrabita 3. dv. tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta ǀ nebodite posly, kakor mazhike, katire sgrabio 3. mn., karkuli morio ǀ Vſimite, ſgrabite vel. 2. mn., kir kuli morite, de vſiga obilnu bote imeli ǀ Bug je jo sapuſtil, sgrabite vel. 2. mn. jo, sakaj nej obeniga, de bi jo reishil is nashih rok ǀ tiga na pashi vuok je bil sgrabil del. ed. m ǀ kadar ner minie jo bomo zhakali, ter nas bo sgrabla del. ed. ž ǀ hudizhy ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili del. mn. m
Svetokriški
zlat -a prid. zlat: naslon slat im. ed. m pomeni to ſveto, zhaſtito boshio dusho Chriſtuſavo ǀ Leta slati im. ed. m dol. pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj ǀ vſe skusi tezhe ta slata im. ed. ž voda te gnade Boshje ǀ enu slatu im. ed. s jeize viſſi pod njegovo poſtelo ǀ S. Theresy namejſti slatiga rod. ed. m perstina je bil dal en shelesni shebil ǀ ena nezhiſta shena s'ſvojo loterio, je bila eno lepo s'ſlatiga rod. ed. m shtuka ſuknio sadobila ǀ S. Catharini Senenski namejſti slate rod. ed. ž krone je bil dal eno bodezho ternievo krono ǀ en slat tož. ed. m pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat tož. ed. m pekar poſtavili ǀ videozh od ſunaj ta slati tož. ed. m dol. pehar ǀ ſo molili ta ſlati tož. ed. m dol. Nabukodonoſariou Pild ǀ on bò s'Nebes eno slato tož. ed. ž keteno ſpuſtil ǀ ta s. Moſh vſame eno ſlato tož. ed. ž sKledo ǀ de bi s'taistiga enu slatu tož. ed. s telle ſturili ǀ ti neſidish vezh v'tvojm slatem mest. ed. m Krajlevim ſtoli ǀ na slatim mest. ed. m ſtolu ſydi ǀ oſmiru jelenu vèni slati mest. ed. ž Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ v'Slatem mest. ed. s oblazhili ǀ de ſi lih s' slatem gvantam or. ed. m so gvantani ǀ si slatam or. ed. m peharam teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ tudi on je imel opaſane s'enem ſlatem or. ed. m paſam ſvoje Nebeſke perſij ǀ s' slato or. ed. ž krono kronat ǀ s'eno ſlato or. ed. ž shido svesan ǀ ta S. Appat nevidi obene s'slato or. ed. ž krono kronano ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem or. ed. s oblazhilam sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ je bil poſtauel dua ſlata tož. dv. m malika ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati im. mn. m pehary ta Altar zerali ǀ Spartanary pak ſo shelesne danarie nuzali, na katerih ſo bile ene slate im. mn. ž ziffre ǀ na mejſti koraud, inu slateh rod. mn. keten kazhe savite noſſio ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih rod. mn. peharu pyti ǀ slate tož. mn. m perstene mu na roko poſtavi ǀ v'slate tož. mn. m perſtene, inu katene ǀ Angel odpre ene slate tož. mn. ž Bukve ǀ Krajli v' ſlate tož. mn. ž ſibeli ſo polosheni ǀ ſo ſlate tož. mn. ž/s teleta molili ǀ na mesti praviga shiviga Boga ſo molili te slata tož. mn. s telleta ǀ hozhe dvej slata tož. mn./dv. s telleta ſturiti ǀ v' teh slateh mest. mn. Moshtranzah ǀ v' ſrebernih, inu v' slatih mest. mn. kelihih ǀ v'slateh mest. mn. kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ v'srebernih, inu v'slatih mest. mn. sKledah ga goſti ǀ vslatyh +mest. mn. kozhyah po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ samerkaio s' slatimi pushtobi or. mn. lete Beſſede sapiſſane ǀ ſe ſo pofliſſali takorshne s' slatemy or. mn. peruti te huale do Nebeſs polsdignit ǀ s'slatemi or. mn. ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi or. mn. grosdi ǀ Angely bodo s'slatimy or. mn. puſhtobj vashe dellu samerkali ǀ Angel je s'slatimi or. mn. pushtobi piſſal zlati m zlatnik: ena dusha je vezh uredna, kakor en ardezh slati im. ed. ǀ kadar edn v'krade en ardezh slati tož. ed., nej sadoſti sa pokuro molit, inu ſe poſtit, ampak je treba ta dannar naſai povarnet ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh slati tož. ed. ne sturil ǀ s' lete kozhje erdezhi slati im. mn. ſó kapali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou rod. mn. ǀ bi imela velati taushent ardezhyh ſlatou rod. mn. ǀ en ſtar pshenize je velal 32 erdezhih slatau rod. mn.
Svetokriški
zlo1 zlega s zlo: od vſiga slega rod. ed., inu hudiga naſs reshil ǀ od vſiga hudiga, inu slega rod. ed. yh bosh reshil, inu obarval po zlu po zlu: kadar leta kupzhja bi meni poslu shla ǀ de bi blagu poslu neshlu → zdeti, → vzeti
Svetokriški
Svetokriški
znati -am nedov. 1. znati: vſakateri Purgar je mogal en antverh, ali dellu ſnati nedol. ǀ letu ſo dolshni vſi vejdit, inu snati nedol. ǀ Jeſt morem rezh, karkuli ſnam 1. ed. ǀ odgovori ta bolni, kaj mi govorite od molitvi, jest obene nesnam +1. ed., sakaj vſhe 40 lejt ſim molitvu sapustil ǀ vſaj ſnash 2. ed. brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash, ali cilu malu snash 2. ed. ǀ od drugiga nesnash +2. ed. gouorit, inu miſlit ǀ Vni ſe shtimà, de vſe ſnà 3. ed. ǀ Snamine eniga praviga karshenika nej li ſamu de sna 3. ed. snamine s: Chrisha sturiti ǀ nyh podversheni folk ne sna 3. ed. te sapuvidi Boshje, nesna +3. ed. ſe spovedat ǀ druſiga neſna +3. ed., ampak jeiſti, pyti, inu ſpati ǀ Vni ſe huali de vſaketero boleſan ſna osdravit, de li is ludy danarie is golufà, de ſi lih nezh neſnà +3. ed. ǀ my morimo yskat, shelit, inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo, inu snamo 1. mn. ǀ vy ſnate 2. mn. tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ Vaſhi otrozi snaio 3. mn. fable, inu fatti pravit, snaio 3. mn. klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs, nesnaio +3. mn. Zheshena ſi Maria, nesnaio +3. mn. S. Verè ǀ aku poprei S. ſapuvide neſnaio +3. mn. ǀ snaio klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs ǀ ozha nej ſnal del. ed. m dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ Iesus Kakor ſyn Boshy je vezh snal del. ed. m, Kakor vſy Angeli ǀ zhe vſamem eno mlado nebo snala del. dv. m goſpodinit … zhe vſamem eno mutaſto, nebò ſnala del. ed. ž mene potroshtat ǀ k'obenimu dellu bi ſe nesnala +del. ed. ž parpravit ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala del. dv. m lagat, ble kakor pſ lajat ǀ de bi snali del. mn. m smerit koku dolga, inu shroka je semla ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit ſnali del. mn. m ǀ roke, katere ſò ble ſnale del. mn. ž ſtreti. Stembre tiga malikovaina 2. poznati: On pak ym je bil odgovuril; riſnizhnu jest uam povem, jest vaſs nesnam +1. ed. ǀ vener le treh mi imena ſnamo: 1. mn. Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ onij nesnajo +3. mn. ni mojga Ozheta, ni mene ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo +3. mn. sazhetka, inu konza ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula snali del. mn. m, katera pravi 3. vedeti: sledni je dolshan snati nedol., namrezh skriunust s: Troijce, de ſo trij s: Pershone, inu vener en ſam Bug ǀ sdaj ſamy nevemo kej ſmo, inu neſnamo +1. mn. koku sazheti ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha snali del. mn. m ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali del. mn. m, kadar takorshni prekleti ludje, bi yh nebily vuzhili znati se poznati se, biti viden: Inu po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih, inu lete garde ſo bile posherle te lepe debele, vener ſe nei na nyh snalu del. ed. s, ampak ſo bile garde, inu madle kakor poprei
Svetokriški
zrnje -a s zrnje: ſo raunu kakor en klaſs pres sernja rod. ed. (I/1, 42) ǀ raunu kadar shitu je imelu sernie tož. ed. dellat od velike urozhine, inu ſushe ſe je ſtiskalu (V, 333)
Svetokriški
zverjačina -e ž 1. zverjad, divjad: Zhebelle imaio ſvoja Krajla. Tize imaio Poſtoino, ſveriazhina im. ed. ima leva ǀ Vſe ſort ſveriazhine rod. ed. ſe ſamorio vkrotiti, inu umojſtrit ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, sverjazhini daj. ed. te gosde ǀ mreshe ſe proshio tizam, inu sveriazhinam daj. mn. nikar ludem 2. zver, divja žival: Kadar bi ena sveriazhina im. ed. njega bila restargala ǀ nej bil tudi Absolon vumerl Kakor ena sveriazhina im. ed. Katero lovè ti Iagri po teh gosdah ǀ jest hozhem pak tebe v'eno strashno sveriazhino tož. ed. preoberniti ǀ enkrat try taushent, inu pet ſtu ſveriazhen rod. mn. vſe ſorte je bil ſturil v'Rim perpelat
Svetokriški
žegen -gna m blagoslov: shegin im. ed. mu nezh nenuza ǀ shegen im. ed. Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ obene srezhe, inu shegna rod. ed. nima ǀ mu je bil preusel ozhetau shegin tož. ed. ǀ strah Boshij perneſse shegen tož. ed. Boshij ǀ vam voszhim shegem tož. ed. Davidav ǀ takrat tudi Bug bode suoj s: shegendal tož. ed.+ ǀ ſi bil s' tvojm Svetem shegnam or. ed. shegnal ǀ vſe gnade, inu shegni im. mn. Boshij pridejo kjekaj ǀ ta kateri sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa, inu njegovih S. gnad, inu shegnou rod. mn. deleshen ratat ǀ stu hual, inu shegnu rod. mn. njemu da ǀ kadar Shkoff je mashne shegne tož. mn. dajal ← srvnem. segen < stvnem. sëgan ‛blagoslov, znamenje križa’; → žegnati
Svetokriški
živeti -im nedov. živeti: ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti nedol. ǀ Bug sapovej zhistu shivèti nedol. ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru shivejti nedol. ǀ pojdi dellat aku hozhesh shivit nedol. ǀ kadar menimo shiveiti nedol., shiveine od nas beishj ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti nedol. ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti nedol. ǀ pofliſſuiteſe taku v'vashim ſtanu shueti nedol., de bote ta nebeski lon doſegli ǀ vezhkrat ſo si naprej vſeli brumnu, inu bogaboyezhu shivetè nedol. ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit namen., kakor ludem ſe ſpodobi ǀ jest nejſim obena loterza, shivim 1. ed. s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ vener neshivim +1. ed. taku lepu, inu brumnu ǀ shivish 2. ed., kakor en Turk, inu Ajd ǀ aku ti neshivish +2. ed. Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku ǀ shivi 3. ed. po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ pod njegovo brambo inu pokorszhino shivj 3. ed. ǀ tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij 3. ed. ǀ v'grehi, inu v'lushti shivy 3. ed. ǀ kakor eden shiui 3. ed., taku tudi vmarje ǀ en takorshen poshreshin zhlovek dolgu zhaſſa neshivj +3. ed. ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika shivita 3. dv. ǀ My na tem ſveiti shivimo 1. mn. vſe skuſi v' nevarnoſti te ſmerti ǀ my, kateri ſhivimo 1. mn. v'S. khat: kers: Cerkvi ǀ vſe vashe shivozhe dny greshnu shivite 2. mn. ǀ kersheniki ſe najdeio, kateri hushi shivè 3. mn. kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui shivé 3. mn. ǀ ſhivè 3. mn. kakor eny preproſti otrozij ǀ vſij ti drugi Meniki ſvèteshi shjvè 3. mn. kakor jeſt ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive 3. mn. Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive 3. mn. ǀ nekateri Mashniki neshive +3. mn. kakor nyh ſtan pelè ǀ shivi vel. 2. ed. li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ Sledni oſtani v'ſvojm ſtanu, inu shivj vel. 2. ed., kakor ſi dolshan shiveti ǀ Nikar prevezh nesaupajte, temuzh v'strahu Boshijm shivite vel. 2. mn. ǀ pravizhnu andleite, inu bogaboyezhe shjvejte vel. 2. mn. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil del. ed. m ǀ veliku lejt v' nezhistosti je shivel del. ed. m ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu Nem. rekozh, ali meneozh, de je malu zhaſſa shivu del. ed. m ǀ tudi Madalena je nezhiſtu shivela del. ed. ž, vener je isvelizhana ǀ dolgu zhaſsa v'grehi je shivèla del. ed. ž ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu neshivela +del. ed. ž ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela del. dv. m ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli del. mn. m ǀ aku taku greshnu bote shivèli del. mn. m ǀ de bi tudi njegovi otrozi brumnu, inu pravizhnu shjveli del. mn. m ǀ veliku lejt ſo ſhiveli del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele del. mn./dv. ž živeti z živeti od, preživljati se z: Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti nedol. ǀ s' golufio, inu ohernio shiuish 2. ed. ǀ od ſemena tiga shita zhlovek kroh ima s' katerem shivj 3. ed. ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom katere ona, inu nje otrok shivita 3. dv. ǀ nam perneſſe tulikajn lepiga inu shlahtniga ſadu is katirim my shivimo 1. mn. ǀ ſó shiveli del. mn. m s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli
Svetokriški
živina -e ž 1. živali, živina: cilu najdem de ta nepametna shivina im. ed. hualeſhna ſe iskashe ǀ prezej ta napametna shivina im. ed. ſe Adamu Eui inu v'punt postaui ǀ Ta nepametna shivina im. ed. vezh skerbi sa ſvoj porod, kakor vy sa vashe otroke ǀ vij ste taista neusmilena sveriazhina, tista ustekla shivina im. ed., Katera je mojga lubiga Sijna Iosepha restargala ǀ onu oſtuden Kakor ena nepametna shiuina im. ed. rata ǀ nej ste nezh bulshi Kakor shiuina im. ed. nepametna ǀ Iacob je imel veliku shen, inu veliku otrouk, veliku blaga ludy, inu shivine rod. ed. ǀ ſo bilij spazhenij, inu glih tej napametni shivini daj. ed. ratali ǀ ona bo dalla njemu, inu shivini daj. ed. uodo pyti ǀ poshle kugo, ter vſo shivino tož. ed. pomorij ǀ Iest ſim K'meni ludje, inu nikar nepametno shiuino tož. ed. Klizal ǀ iest n'hozhem shvino tož. ed., Katera ſe na puli paſse ǀ je bulshi sa mene de prebivam per letej nepametni shivini mest. ed., kakor pak per takorshnih folsh Prerokoh ǀ ſe tudi mej to nepametno shivino or. ed. najde ǀ de ſi lih taiſte poshreshne shivine im. mn. bi imele mene reſtargat 2. (domača) žival: enu malnsku kollu, kakor ena shivina je mogal obrazhat ǀ ga je vsdignil, inu na ſvojo shivino tož. ed., poloshil ǀ ſo shnio dellali, kakor s'eno preproſto shivino or. ed. ǀ Kadar te nepametne shivine tož. mn. bi sazhel s'suojo palzo tepst
Svetokriški
živinski -a prid. živinski, živalski: ſa volo njega shivinske rod. ed. ž nezhiſtoſti je imel shiu ſeshgan biti ǀ od lete shivinske rod. ed. ž vere nej treba govorit ǀ nei ſi provi zhlouik temuzh podoba zhloueska od sunej, s'notri pak shivinsko tož. ed. ž imash ǀ on ſe je bil preobernil veno ſtrashno shivinsko tož. ed. ž spako ǀ v'strashno shiuinsho tož. ed. ž podobo ga preoberne ǀ kadar bi bilu mogozhe do vekoma bi pasli na semli nyh shivinsku tož. ed. s truplu ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo v'tej gardi shivinski mest. ed. ž podobi ǀ v'kateri ſe kuhaio te shivinske tož. mn. ž shelje, te kazhje jese, te vſtekle nevoshlivoſti
Svetokriški
život -a m 1. telo: noge ſo ta sadni tal tiga shivota rod. ed. ǀ polovizo shiuota rod. ed. spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu ǀ KAj bò s'vami, kateri ſte debeliga ſhivota rod. ed. ǀ ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki nijh shjvota rod. ed. ǀ kosho s'shivota rod. ed. ſo ijm tergali ǀ bi bilu nuznu nashi dushi, inu shivoti daj. ed. ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh shivot tož. ed. dokler je mlad ǀ per dobrem ſdravij shiveti, lebat, inu ſhivot tož. ed. zartlati ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom shivotu mest. ed. ǀ uſij glidi ſe ſo na nyh shiuotu mest. ed. tresli ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu mest. ed., kulikain dny je v'lejtu ǀ tudi na shivoti mest. ed. veliko bolezhino je pozhutil ǀ hodite po semli s' shivotam or. ed., inu s' ſerzam mislite na nebeſſa 2. življenje: videozh to veliko neuarnost ſvojga shivota rod. ed. ǀ ta bolni pohleunu sazhne Ceſarja proſsit de bi hotel njegovimu shivotu daj. ed. trij ſame dnij odlog dati ǀ sholnerij vagaio nijh shivot tož. ed., de bi li krajlu mogli vſtrezhi ǀ danaſs ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot tož. ed. sa ouze ǀ Kadar bi taushent shivotu rod. mn. bil imel, vse rat, inu volnu sa zhast Chriſtuſavo bi bil sgubil
Svetokriški
žlahtnost -i ž plemenitost, žlahtnost: shlahnuſt im. ed. tiga Roda nima sanizhovana biti ǀ shlahnoſt im. ed. nezh nepomaga, zhe pravizhnu neshivj ǀ ni lipota, ni blagu, ni slahnuſt im. ed. ǀ Kadar tvoja shlahtnust im. ed., tvoje, blagu, tvoja lepota, ali saſtopnost bo tebe napihnila ǀ Shlohnoſt im. ed., zhaſt, inu huala je perglihana travi, inu rosham ǀ kaj je djal Socratos od shlahnuſti rod. ed. ǀ je govuril od shlahtnuſti rod. ed., bogatie, modruſti, inu lepote Chriſtusa Jeſusa ǀ od shlahnusti rod. ed. tiga zhaſsa govorit ǀ ſe zhudit shlahnuſti daj. ed. teh Mashnikou ǀ otrozy po ſvoih ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt tož. ed., zhednoſt, inu blagu ǀ tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij, tvoio shlahnust tož. ed. k'pregainienu teh bosig sirotiz ǀ posnate lepoto, inu shlahtnuſt tož. ed. gnade boshie ǀ kateriga shlahtnust tož. ed. my nemorimo srezhi ǀ hozhe poſnati shlahtnoſt tož. ed. tiga Roda ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt tož. ed. ǀ katirimu v' lepoti, inu v' shlahnuſti mest. ed. nej bilu na ſvejtu gliha ǀ ſta bila dua dreva, katera s' ſvojo shlahtnuſtio or. ed., inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ Anaſtasius pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio or. ed. premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ Maria Diviza vſe te druge s'ſvojo shlaht nuſtio or. ed., inu urednoſtio je premagala → žlahten
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 79
- 80
- 81
- 82
- 83
- Naslednja »
Število zadetkov: 1641
Dostopnost