Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Vorenc
kuhati nedov., F22, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; cervisarÿ, kateri vol kuhajo; coctilis, et coctile, kateru ſe radu kuha, ali ſe ima kuhati; coquere, kuhati; coquinari, coquere, kuhati; coquitare, vſeṡkuṡi kuhati; discoquere, reṡkuhati, kuhati; incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati; lixa, -ae, kateri gmain ſoldatom kuha inu pezhe na voiṡki; lixare, variti, ſpariti, kuhati, pariti, opariti; mellarius, -rÿ, kateri medizo kuha, ali déla; orizam coquere, raiṡh kuhati; patenarius, -a, -um, kateri v'eni takeſhni ponvi kuha; percoquere, prekuhati, ſylnu mozhnu kuhati, ali dokuhati; praecoquere, poprei kuhati, prekuhati; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; rudicula, -ae, tú ṡhéleṡu ṡa ogîn popravlati, kadar ſe kai kuha; sacchararius, kateri zukir kuha, déla, ali pezhe; spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo
Vorenc
kupec1 m, F16, emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emporetica charta, papyr, na kateri ty kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo; emptor, kupez; frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni kupez; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; institor, -ris, en kramar, ali kupez; institorius, -a, -um, kar enimu kupzu ſliſhi; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; mercans, -tis, kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; negotiator, kupiz; nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi; redhibere, kai kupleniga timu kupzu supèt naṡai dati; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy
Vorenc
kupljeno sam., redhibere, kai kupleniga timu kupzu ṡupèt naṡai dati
Vorenc
lampa ž, F9, infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti olie v'lampo. Zach:4; lampades ignis, ognîene lampe; lampas, -dis, lampada, -ae, lampa; lucerna, leſherba, lisherna, lúzh, ſveitilu, lampa; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; lychnus, -ni, tudi lampa, ali literna; mergulus, plavzhik v'lampi; myxos, -myxi, plavzhik v'gorezhi lampi; polymyxos, ena lampa, katera ima doſti ṡhleibizhkou ṡa tahte
Vorenc
latinsko prisl., stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali tá goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinṡku
Prekmurski
láziti -im nedov. laziti, lesti, plaziti se: Tsuzni; láziti, pleziti, posplesznoti KOJ 1833, 177; navſzem, kai na Zemli lázi SM 1747, 4; Pred pestisom, steri v kmiczi lazi TA 1848, 76; Po pouti nelázi KOJ 1845, 2; Na teli [pirušlek] teško lazi AI 1878, 7; kak lazijo rošči prek poti AI 1878, 3
lazéči -a -e lazeč, plazeč se: ſzi ſztvouro Po zemli lazécso ſztvár BKM 1789, 158; Vu kom ſzo bilé i lazécse i letajoucse ſztvári nebeſzke KŠ 1771, 372; Troubite I ſztvári lazécse BKM 1789, 86
lazajóuči -a -e lazeč, plazeč se: sézti dén je ſztvouro Boug lázajoucse puzécse, i drüge ſztvári KM 1796, 4; naj goſzpodüje nad na zemli lazajoucsimi ſztvármi KŠ 1754, 95
Vorenc
laž ž, F6, ementiri, ſe ẛlagati, s'laṡhmy naprei priti; falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh govory; falsum, -si, ena fólṡh laṡh, golufna reizh; inventum, -ti, ena ṡmiſhlena reizh, laṡh, kai ṡnaideniga; mendaciolum, ena maihina laṡh; mendacium, laṡh, laganîe
Vorenc
lepo sam., F2, plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1. [str. 165a ]; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26. [str. 165b ]
Svetokriški
letos prisl. letos: Oh kai s' en iamer, inu klagovaine je bilu lejtoſſ sa volo ſushe ǀ lejtos pak G. Bug nam je dal obilnu shita, inu vina, inu ſadu
Prekmurski
li prisl.
1. le, izraža omejenost glede na navedeno: kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki, nei-li leprai drügi knig, nego nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; dabi nei li ſzamo drobna decza zetoga mleika SM 1747, 1; I tá vſza li ſzamo ſz-ſzvoje Otſinſzke dobroute KŠ 1754, 86; ár je li eden Kriſztus KŠ 1754, 85; po ſterom ſzamom li vu ſzvoji Prorokov piſzmaj razmijo KŠ 1771, A7a; ſzkrb Bo'za ſze je vö ſzkázala nejli ſzamo med onim lüſztvom KŠ 1771, A5a; Gda je li ſzamo pouleg natúre po 'salüvanye KMK 1780, 70; kak ſté popejvanye, nego li tiſzto, ſtero zhája BKM 1789, 7b; i gde je li mogoucse bilou, na cadentie prneſzo BKM 1789, 4b; Vu zacsétki je li eden pár lüdih bio KM 1790, 84; pogledni cslovik li ti SŠ 1796, 129; kaj je Boug, li za etoga volo nasztavo hiſtvo SIZ 1807, 8; Ki ga li z-vüſztami Vadlüje BRM 1823, 7; ár mi li ti Goszpodne szam dás bátrivno prebiváliscse TA 1848, 4; Nebôgaj nágibov têla, Nego li glász goszpodna KAJ 1848, 160; Piszki sze nemorejo csüti, nego li viditi KAJ 1870; Človeka li te zgrábi, gda je razdrášdžen AI 1878, 10
2. poudarja nasprotje s povedanim: Grô'zanye li trpelo AI 1875, kaz. br. 3; 'Zenszka pa li poszlühsala AI 1875, kaz. br. 7
3. poudarja pogojenost: Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71
4. ali: Morejo li verni ino bogábojecſi terpeti SM 1747, 28; Nej li i publikánuske tou csinijo KŠ 1771, 17
5. izraža zadovoljstvo: Goſzpodne! da li tebé mám SM 1747, 74; Nas Boug je li právi Goszpoud KŠ 1754, 266
Vorenc
li2 člen., nunquid, kai ne, bode li; verene, je li timu takú
Vorenc
ljubo sam., F6, addicere, odlozhiti, salubi[!] iméti, ſebi perſoditi; addictus, -a, -um, perlublen, kir eniga ẛa lubu ima, inu dobru hozhe; amo, -are, lubiti, ẛa lubu iméti; diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa lubu iméti; orbus, -a, -um, ſléiherni, kateri ob kai lubiga pride; plebicula, -ae, kateri tá gmain folk ṡa lubu ima
Vorenc
ljudsko sam., usuarius, -rÿ, kateri kai ludṡkiga nuza
Vorenc
lončarski prid., F3, figulinum, -ni, lonzharṡku déllu; figulinus, -a, -um, lonzharṡki; plastice, -ces, lonzharṡku déllu, ali ta kunṡht kai s'gline ſturiti, ali délati
Vorenc
lorber m, F7, bacca, -ae, ẛernîe, ali drobán ſad teh drivès, kakòr lorber, brinîe; chamaedaphne, enu ẛeliszhe s'perjam kakòr lorber; laureatus, -a, -um, s'takeſhnim kranzelnam kronan, s'lorberjam kronan; lauretum, -ti, kir lorber raſte, lorberṡki bórſht; lauricomi montes, gorrè na katerih verhéh lorber raſte; laurifera tellus, ṡemla kir lorber rad raſte; lauriger, -a, -um, kateri kai od lorberja noſſi
Prekmurski
lübéznost -i ž ljubezen: Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi Nebeſzkomi SM 1747, 41; V etom ſze je ſzkázala lübeznoſzt Bo'za vnami KŠ 1771, 732; Jezusa odküpitela lübéznoſzt BRM 1823, VII; lübéznoszt AIN 1876, 10; kai je Kristus zvelike lübéznoſzti kmeni, mrel SM 1747, 41; on nyou zlübéznoſzti kſzvojemi Szini, gori vzeme KŠ 1754, 136; nikſa ſztvár od lübéznoſzti Bo'ze ne odloucsi KŠ 1771, 340; I molim te zlübéznoszti BKM 1789, 8b; ki ſzi zacsétek i vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Margéca od materne lübéznoszti puna, tak sze nyej vidlo AI 1875, kaz. br. 7; Miloſcso ſzlatko lübeznoſzt Ocsé Nebeſzkoga SM 1747, 2; vlej vu méne lübéznoszt KŠ 1754, 229; naj i mi knaſemi Jezuſi tákſo lübéznoſzt ſzka'zujmo KŠ 1771, 340; Hválim lübéznoſzt tvojo BKM 1789, 239; Boug dáj csiſzto lübéznoſzt SIZ 1807, 6; jaſz vu lübéznoſzti raſztem SM 1747, 49; vſze, ka v-Bougi i vu nyegovoj lübéznoſzti dobroga nájdemo KŠ 1754, 60; Oſztante vu mojoj lübéznoſzti KŠ 1771, 316; Kdeviczi Márii, Stera je bila vu lübéznoſzti BKM 1789, 17; V-toj angyelſzkoj lübéznoſzti SŠ 1796, 168; V-lübéznoszti eden ovoga bláj'zne dnéve szta 'zivela AI 1875, kaz. br. 7; naj te zcsiſztov lübeznoſztyov povijém KŠ 1754, 235; Zbratinſzkov lübeznoſztyov edenkdrügomi na lübezen nagnyeni bojdte KŠ 1771, 476; Ali právdo ſzpuniti je zradoſztyom i zlübeznoſztyom nyé delo csiniti KŠ 1771, 439; i z-lübéznosztyom tvojom jo zasgi KM 1783, 1
Vorenc
luč ž, F18, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe luzh noſſi; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; elucubrare, kei kai per luzhi délati; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na ſvitlu dati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per luzhi ſturjenu; lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi
Prekmurski
lüdjé lǘdi in lidjé lidí m mn.
1. ljudje: uu naſſem pak rázumi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; nai ſze vſzih lidjé zvelicsaio SM 1747, 8; ſzvéti Bo'zi lidjé KŠ 1754, 148; ſterakoli ſcséte, naj vám vcſinijo lidjé, tak i vi csinite nyim KŠ 1771, 22; jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Geto ſzo ſtenyá vcseni lidjé ni domá nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5; Govorjenye je ono, po sterom sze lidjé od sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; Atila, steroga szo lüdjé za bo'si bics imenüvali KOJ 1848, 5; gda zaman lüdjé med szinmi cslovecsimi ládajo TA 1848, 10; Lidjé se ga bojijo AI 1878, 7; ki ne hodi vu hudi ludi tanácsi SM 1747, 92; je ſzebé ſzám dal za vſzeh lüdi za odküplenyé SM 1747, 13; ka je on vſzej lüdi zvelicſiteo KŠ 1754, 99; jeſzo vkopleni, ki ſzo od lüdih vkopleni KŠ 1771, 62; ſze vo vr'ze, i ſzklácsi od lüdi KŠ 1771, 14; Kama nepobo'snih ludih düſe ido KMS 1780, B2b; ſtera je tühih lüdih otrokom mogla dvoriti KM 1790, 60; Sztáve ti lüdi BRM 1823, VIII; Rázlocsne sztáve ludi KAJ 1848, VII; med jezero lüdi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; lübezen kvſzeim greiſnim ludém TF 1715, 41; onda vernim lüdim veſzelo sché biti SM 1747, 83; tim hüdim lidém KŠ 1754, 165; Csi pa ne odpüſztite lidém KŠ 1771, 19; navádi se bole k hiži kak lidém AI 1878, 9; je ta ſzmert na vſze lüdi preik prisla SM 1747, 7; kai je náſz greisne lüdih odkupo SM 1747, 12; tak je na vſze lidi ſzmrt razisla KŠ 1754, 71; i tak bode vcſio lidi KŠ 1771, 14; Boug je senitev eti na ſzvejti na lidih zavüpao SIZ 1807, 41; zvon vküpszprávla raztepen lidi vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; rejšüvao je (pes) v Švájci lidi snegá AI 1878, 8; pükso küpo, naj jo za lagoje lidi krédi má AI 1875, kaz. br. 7; rejcs nám po ſzvéti lidéjh nazvejſztsena KŠ 1754, 1; ercsé nyim: pri lidi je tou, iſztina, nemogoucse KŠ 1771, 63; vu lidih pa dopádenyé KŠ 1771, 168; ſzvedok bodes pri vſzej lidi tiſztoga, ſtera ſzi vido KŠ 1771, 411; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſa pred lidmi KŠ 1771, 14; poſteno bode ponássanye nyegovo povſzud pred Bogom i lidmi SIZ 1807, 9; pred Bougom i lüdmi pa nej KOJ 1845, 3; Kakda sze zovéjo med lüdmi prebivajocse sztvare KAJ 1870, 10
2. določena skupnost ljudi: je nej ſteo, kaibi li v'Zidovſzkom i Grcskom jeziki, da ſzo ga vſzi lidjé nej znali, oſztalo KŠ 1771, A4b; V-ednoj fari szo sze lüdjé tak szpohüjsali KOJ 1845, 3; Hercegovinanci szo trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3; Ali i na tou je naſe lidi pobo'zna gyedrnoſzt nadignola KŠ 1771, A5b; nego i med onimi lidmi, ki ſzo priti ſzuncsenomi záhodi KŠ 1771, A5a; z-podlo'snimi lüdmi neszmilno baratali KOJ 1848, 6; Z-Bosnie vise 40.000 ludi na Horvatsko prislo AI 1875, kaz. br. 3; odiso Spanyolszkoga, da ne vredno dr'zo kral bidti táksim lidim AI 1875, kaz. br. 3; Tak je törszko ládanye pozábilo ete lidé pocslovecsiti AI 1875, kaz. br. 3; záto szo eti lidji za sztrahsne opoznani [Črnogorci] AIP 1876, br. 6, 6
Vorenc
luft m, F15, aer, luft, [str. 17b ]; aër, lufft, [str. 18a ]; aerius, -a, -um, lufftni, is luffta; aether, Nebú, lúft, tá Element; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; camaleon, ena ṡvyr, katera od lufta ṡhivy; clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust; elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda, lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi; gyrus aërius, ena okrogloſt v'lufti, ali okroṡhenîe; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn v'lufti; petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; rorifera aura, roſſán, inu faihten lufft; subdialis, -le, pod frai Nebom na luffti; vitalis aura, ṡdravi lúft
Vorenc
luknja ž, F23, agina, -ae, luknîa ſa reidnik per kullih; antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei; carchesia, ẛhtriki, inu luknîe na dréivu tega jadra v'ladji, ali v'barki; cavaticus, povṡhi, kateri v'luknîah, inu v'votlim raſtejo; caverna, votlu pezhovjè, jama, luknîa, ṡvirinska jama, votle ṡhkale; cavus, -vi, et cavum, -vi, ena globoka votla luknîa; cuniculosus, -a, -um, polhen lukein; foramen, -nis, luknîa; ignifluae cavernae, luknîe, s'katerih ogîn ſhviga; inforare, ṡavertati, vertati, luknîo ſturiti; latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; multiforis, -re, ſylnu luknîaſt, kar doſti lukén ima; multiforus, -a, -um, s'doſti luknîami, cilú luknîaſt; naris, -ris, nares, noſne luknîe; pertusura, luknîa, perbitje. Eccl:27; podex, -cis, luknîa v'riti, ṡadniza, rit; praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna pezhy luknîa; propinigeon, ena luknîa, s'katere plamen, ali ogîn vun ſhviga; sinus ulceris, ta luknîa, inu globokúſt eniga tura; trachae, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe; tubus rotae, tú votlu per kolleſſi, luknîa v'peiſti
Število zadetkov: 644